Površina stavbe, ki jo je kupilo ministrstvo za pravosodje, po novem znaša 6258,3 kvadratnega metra, izhaja iz izvedeniškega mnenja geodeta Branka Kovača, ki so ga naročili na državnem odvetništvu.
To je za več kot 1100 kvadratnih metrov več kot v pogodbi, ki jo je ministrstvo za pravosodje sklenilo s prodajalcem, primorskim podjetnikom Sebastjanom Vežnaverjem. In za kar 1600 kvadratnih metrov (m2) več, kot je še danes navedeno v uradnih evidencah Geodetske uprave (Gurs).
Kako je to sploh mogoče? Kje so v stavbi, ki so jo prej natančno računalniško premerili, naenkrat odkrili tolikšne dodatne površine? In zakaj to v ničemer ne demantira vseh do sedaj ugotovljenih nepravilnosti, temveč jih le še dodatno potrjuje?
Preberite še:
Žibertovo banko zaradi spornih kreditov preiskovala Banka Slovenije
Geodet naredil novo izmero, uporabil pa podatke Vežnaverjevega merilca
Izvedensko mnenje geodeta, ki je ponovno izmeril sporno stavbo na Litijski, je medijem danes posredovalo ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Dominike Švarc Pipan, saj da je njegova objava "v javnem interesu".
Potem ko je pogodba o nakupu stavbe na Litijski, ki so jo podpisali tik pred novim letom, začela razburjati javnost, sta kupec in prodajalec sklenila aneks. Ni bilo povsem jasno, koliko meri stavba, za katero je ministrstvo plačalo 7,7 milijona evrov (z DDV). V prvotni pogodbi (5.126,9 m2) je bila površina drugačna kot po podatkih Gursa (okoli 4.600 m2). Prva številka je namreč izhajala iz izmere podjetja Harco, ki jo je leta 2021 naročil Vežnaver.
Toda pozor, geodet Branko Kovač, ki se v mnenju pohvali, da "imam res veliko zelo kvalitetnih referenc za vsa izvedeniška dela", je novo meritev površin stavbe in njenih prostorov opravil tako, da je enostavno uporabil risbe in izračune podjetja Harco.
Novi izračuni, ki bistveno odstopajo od vseh dosedanjih, tako niso posledica odkritja dodatnih površin, ampak "večinoma drugačnih zakonskih normativov". Poenostavljeno povedano, geodet je skupni kvadraturi enostavno prištel prostore, ki jih Harco pred tem ni upošteval. Tako je dodal še "obe pokriti terasi (v naravi pokriti odprti pohodni terasi) in streho (v naravi odprta pohodna terasa)", poleg tega pa tudi pohodne površine 21 balkonov.
Preberite še:
Kaj vse je čudno pri nepremičninah glavnega tajnika SD
Kaj bodo sodniki z dodatnim prostorom?
Kaj vse to pomeni za zaposlene na treh sodiščih, ki naj bi se selili v stavbo na Litijski, in ali bodo imeli zaradi tega kaj več prostora za pisarne in sodne dvorane, iz dokumenta ni mogoče ugotoviti. Še vedno namreč ni jasno, kolikšna je uporabna površina objekta.
V njem je navedeno le, da je v njem nekaj manj kot 3000 m2 poslovnih prostorov, okoli 600 m2 prostorov za množično uporabo ter 315 m2 proizvodnega in skladiščnega prostora. Ostalo predstavljajo odprta terasa, balkoni, loža, hodniki, stopnišča, tehnični prostori, sanitarije ...
Prejšnja izmera
Nova izmera
Dodatna izračunana kvadratura tako ne odpravlja bistveno večjih težav. Stavba nima dovolj parkirnih mest, zato je že jasno, da se bodo morali na ministrstvu dogovoriti o nakupu oziroma najemu parkirišč v sosednjem trgovskem centru Lidl. To bi lahko predstavljalo veliko oviro tudi pri morebitni rekonstrukciji objekta. Velik del stavbe je tudi pod zemljo oziroma nima dnevne svetlobe.
Največja neznanka je tudi, koliko denarja bo moralo ministrstvo še nameniti za obnovo zapuščene in zanemarjene nepremičnine. Sprva se je govorilo o dobrih dveh milijonih evrov, vendar je že jasno, da bo dejanska številka nekajkrat višja. Vežnaver je pred tem isto stavbo ponujal ministrstvu za javno upravo, ki je nameravalo v njo preseliti ministrstvo za pravosodje. Za obnovljen objekt je pričakoval več kot 16 milijonov evrov, a je bilo to za ministrstvo za javno upravo očitno predrago.
Preberite še:
Afera sodna stavba: Vežnaverjev financer si je kupil 30-metrsko jahto
