Evropska investicijska banka (EIB) bo gradnjo drugega tira Divača-Koper financirala le, če bo Slovenija zanj jamčila z državnim poroštvom.
To so danes potrdili v podjetju 2TDK, ki bo upravljalo in gradilo drugi tir. Pri tem so zanikali, da bi svet guvernerjev EIB prav zaradi tega preložil odločanje o odobritvi 250 milijonov evrov vrednega posojila za gradnjo. Poudarili so, da lahko država po dogovoru z EIB zakon o poroštvu sprejme po tem, ko bo mednarodna banka sprejela dokončno odločitev o posojilu. Torej pred predvidenim črpanjem denarja iz tega vira do leta 2022.
Kaj še zahteva EIB? Znižanje vrednosti za 130 milijonov?
Kot smo poročali v ponedeljek, investicijski načrt za drugi tir, ki ga je pripravila mednarodna družba Deloitte, v poglavju o financiranju ne omenja poroštva države. Tudi na poroštvo tako imenovanega "Junckerjevega" naložbenega sklada, o katerem se je govorilo lani, Slovenija ne more več računati. Evropska komisija ji je namreč dala vedeti, da lahko na denar iz tega vira računajo le projekti, pripravljeni v okviru javno-zasebnih partnerstev.
Kot smo poročali v ponedeljek, v EIB vrednost projekta trenutno ocenjujejo na približno 1,2 milijarde evrov, kar je 50 milijonov evrov več od cene iz investicijskega programa za drugi tir. Še pred dobrim letom dni se je uradna vrednost projekta gibala pod milijardo evrov, pri čemer v 2TDK poudarjajo, da so v novo ceno že všteti stroški nepredvidenih del.
"Pričakujemo, da bo EIB o posojilu odločila maja. Takrat bo zaprta tudi finančna konstrukcija za drugi tir," je napovedal Zorko. Na EIB so nam pred dnevi pojasnili, da ni nujno, da se bo to zgodilo že na majski seji zasedanja guvernerjev (finančnih ministrov) EU.
Nadzorni svet 2TDK odpoklical Sajiča
Nadzorni svet 2TDK je na današnji seji z mesta direktorja družbe zaradi ekonomsko poslovnih oziroma nekrivdnih razlogov odpoklical Žarka Sajiča, so sporočili iz 2TDK. Od petka naprej ima družba dva direktorja, in sicer generalnega direktorja Dušana Zorka in direktorja Marka Brezigarja. Nadzorniki so Sajiča za direktorja in člana poslovodstva imenovali novembra 2017. (STA)
Logisti že iščejo alternative
V Luki Koper sicer niso hoteli potrditi neuradnih informacij, da so nekateri od ladijskih prevoznikov in logistov zaradi zasedenosti drugega tira obstoječe posle preusmerili v druga pristanišča v severnem Jadranu.
Kljub temu priznavajo, da logisti pri iskanju novih poslov "iščejo alternativne poti in preizkušajo različne možnosti". "V Sloveniji je trenutno možnost rasti omejena zaradi stanja na slovenskem železniškem omrežju, na katerem je v prihodnjih dveh letih napovedanih kar nekaj obnovitvenih in vzdrževalnih del," poudarjajo v Luki Koper, ki jo vodi Dimitrij Zadel.
Informacije, da posamezni logisti umikajo del poslov iz Kopra, so se pojavile prejšnji mesec, torej pred napovedanim odločanjem sveta guvernerjev EIB o 250 milijonov evrov vrednem posojilu za gradnjo drugega tira, ki je bilo nato preloženo na eno od naslednjih sej.
O tem je danes pred novinarji govoril tudi Zorko. "Slovenske železnice (SŽ) so že julija lani obvestile Evropo, da je proga zasičena. To pomeni, da ne morejo več prepeljati tovora v obsegu, kot bi ga želela Luka Koper," je dejal Zorko. "Soglasij za nove prevoze na obstoječi progi ne bo več, ker jih ne more več biti. Ko bodo prišle zahteve, bo moral upravljavec ali nekomu odvzeti progo ali pa se bo povečeval cestni promet," pa je dodal član uprave 2TDK Marko Brezigar.
Luka: Težava ni le proga Divača-Koper
V Luki Koper poudarjajo, da "se je kontejnerski promet v zadnjih treh mesecih povečal za tri odstotke". "Je pa dejstvo, da si tudi logisti med seboj konkurirajo, in v tem kontekstu se lahko zgodi, da določen kontejnerski posel prevzame logist, ki je ponudil alternativno transportno pot Kopru," so pojasnili v Luki Koper.
Po njihovih pojasnilih težava presega le vprašanje drugega tira. "Ni težava samo enotirna proga Divača-Koper, kjer so zaradi preobremenjenosti pogoste okvare tira, ampak celotno slovensko železniško omrežje," so pojasnili v Luki: "Logisti iščejo alternativne poti in preizkušajo različne možnosti, saj je v Sloveniji trenutno možnost rasti omejena zaradi stanja na slovenskem železniškem omrežju, na katerem je v prihodnjih dveh letih napovedanih kar nekaj obnovitvenih in vzdrževalnih del."
"Poleg tega je treba izpostaviti še eno dejstvo. Po javno dostopnih informacijah vse države v naši soseščini tako ali drugače subvencionirajo prevoze po železnici, kar je za logiste dodatna motivacija za preusmeritev tovora. K temu lahko prištejemo še komercialne aktivnosti posameznih ladjarjev, ki so lastniško prisotni v nekaterih pristaniščih v regiji," pravijo v Luki.
"V tem kontekstu zaznavamo realno tveganje, da se bo predvsem rast pretovora (novi posli) selila v konkurenčna pristanišča. Če zaokrožimo, konkurenca na trgu še nikoli ni bila tako izrazita kot v tem obdobju, zato bo zelo pomembno, da logistom izpolnimo obljube, ki smo jim jih dali kot država, in da pravočasno izvedemo načrtovane infrastrukturne načrte, ne le na železnici, ampak tudi v pristanišču," so dodali.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
