Na okrožnem sodišču v Ljubljani so potrdili, da vodijo sodno preiskavo zoper tri fizične in eno pravno osebo, osumljene zlorabe položaja ali zaupanja in pomoči pri tem kaznivem dejanju.
To so po naših informacijah:
-
Sonja Gole, predsednica uprave Adrie Mobila, ki je lani dobila nov mandat na čelu družbe, in nekdanja predsednica uprave finančnega holdinga ACH. S 23 milijoni evrov premoženja jo je revija Manager uvrstila na 72. mesto najbogatejših ljudi v državi;
-
Branko Šibakovski, nekdanji direktor družbe Protej, ki so jo ustanovili menedžerji ACH;
-
Vera Mihatović, nekdanja dolgoletna prva finančnica ACH.
Sklep o uvedbi sodne preiskave je pravnomočen. Na sodišču so namreč pojasnili, da so konec maja zavrnili vse pritožbe. To pa pomeni, da se je v tej zadevi že začel kazenski postopek.
Svetoval ji je Uroš Korže
Sodišče je preiskavo uvedlo zaradi suma 21 milijonov evrov vrednega oškodovanja ACH ob prenosu Adrie Mobila, novomeškega proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic, na menedžersko družbo Protej.
Adria Mobil je bila do konca leta 2013 v lasti takrat močno zadolženega finančnega holdinga ACH. Obe družbi je tedaj vodila Goletova. Adria Mobil je bila daleč najvrednejši del premoženja poslovnega sistema ACH.
Nato so menedžerji ACH na čelu z Goletovo Adrio Mobil prenesli na novega lastnika – družbo Protej, ki so jo ustanovili menedžerji ACH. Zamenjava lastnika Adrie Mobila, pri kateri naj bi Goletovi svetoval krizni menedžer Uroš Korže, je imela dva cilja:
-
Neposredno pritok denarja od dividend Adrie Mobil na menedžersko družbo Protej. Ta je s tem denarjem lahko poplačala del posojil, s čimer so menedžerji ACH na čelu z Goletovo reševali svoje lastništvo tega finančnega holdinga.
-
Ohraniti vpliv Goletove v Adria Mobilu. Nekatere bančne upnice ACH so namreč zahtevale prodajo Adrie Mobila, izkupiček pa bi bil namenjem poplačilu dolgov. Temu se je Goletova na vse načine upirala. Lastniški nadzor v novomeški družbi je želela prepustiti švedskemu partnerju, podjetju Kabe, ki bi v družbo vstopil z 20 milijoni evrov novega kapitala.
Posel razveljavili, a se preiskava nadaljuje
Posel so v ACH pod pritiskom bank pol leta pozneje razveljavili in Adrio Mobil vrnili pod okrilje tega finančnega holdinga.
Takrat je ACH že vodil Rasto Oderlap. Med menedžerji tega poslovnega sistema je že pred tem izbruhnila vojna za prevlado, v kateri sta se spopadli tabori Sonje Gole, Hermana Rigelnika in menedžerjev okrog nekdanje prve finančnice ACH Vere Mihatovič.
Končala se je lani s prodajo Proteja in Adrie Mobila francoski skupini Trigano, ki je za to plačala 181 milijonov evrov. Preostalo premoženje so si menedžerji ACH razdelili.
Koga so oškodovali in kako
Kljub temu so kriminalisti so v preiskavi našli več dokazov za sume oškodovanja ACH.
- ACH je 66-odstotni delež Adrie Mobila prodal za zelo nizko ceno. Ob transakciji je bil ocenjen na vsega 20 milijonov evrov. To je enako zgolj dvakratniku dobička, ki ga je Adria Mobil ustvarila samo v kriznem letu 2013.
- V ACH ob prodaji Adrie Mobila niso dobili denarja, ampak le pobot terjatev za dividende. Formalno pokritje za sporno lastniško operacijo so si namreč v ACH in Proteju zagotovili s skupščinami obeh družb. Na teh so izglasovali, da mora ACH svojim delničarjem na čelu s Protejem izplačati za 27 milijonov evrov dividend. Hkrati bi moral ACH za 22 milijonov evrov dividend prejeti še od Adrie Mobila.
Oboje se ni zgodilo, saj je ACH svojo obveznost do Proteja poravnal kar z večinskim deležem Adrie Mobila. S tem je Goletova svoje delničarje postavila v neenak položaj, saj je "dividende" - v obliki večinskega deleža Proteja - dobil le Protej, preostalih 405 solastnikov ACH pa ne.
- V Proteju in ACH so v ugodnejši položaj spravila tudi enega od upnikov – Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Pri tej sta namreč zastavila delež v Adrii Mobilu, daleč najvrednejše premoženje tega poslovnega sistema, s čimer se niso strinjali v preostalih bankah upnicah. Tudi v DUTB so imeli očitno svojo računico. Marca 2015 so terjatve do ACH in Proteja prodali ameriški investicijski banki Bank of America Merril Lynch (BAMLI), ta pa jih je kmalu zatem preprodala in pri tem ustvarila 20 milijonov evrov dobička.
Kriminalisti junija spet pri Goletovi
Kriminalisti so Goletovo, Mihatovičevo in Šibakovskega ovadili že pred tremi leti. Goletovo, ki je še lani dobila nov mandat na čelu Adrie Mobila, pa so ponovno obiskali konec meseca.
Po neuradnih informacijah zdaj preiskujejo sume zlorabe položaja pri poslih z deleži družbe Protej v letih 2011 in 2012. Takrat je pet odstotkov družbe Protej prešlo v last zamejskega holdinga KB 1909, ki je v istem času od Adrie Mobila dobil 5,6 milijona evrov posojila.
Šlo je za delež, ki ga je v resnici obvladovala Goletova. Herman Rigelnik je namreč javno potrdil, da ga je leta 2011 prodal Goletovi. S tem poslom je Goletova postala največja lastnica Proteja, s čimer je tehtnico v spopadu za ACH skoraj prevesila na svojo stran.
Toda posla Goletova iz neznanega razloga več let ni razkrila. Šele v začetku leta 2016 je zahtevala vpis tega deleža v sodni register.
Kmalu je postalo jasno, zakaj. V istem času se je namreč okrepila vojna za ACH, po družbeniški pogodbi pa so imeli vsi solastniki Proteja predkupno pravico do odkupa posameznih deležev sorazmerno z dotedanjim lastništvom.
Spomnimo, takrat je Goletova pripeljala švedsko družbo Kabe, distributerja Adrie Mobil na tamkajšnjem trgu, ki je odkupila pravico do nakupa okoli 20 odstotkov Proteja. Kriminalisti naj bi sicer že nekaj časa preiskovali sume, da so v Adria Mobilu za kupovanje deležev v Proteju porabili tudi denar iz poslov na Švedskem.
Dobiček Adrie Mobil raste
Skupina Adria Mobil je večino prihodkov ustvarila na tujih trgih s prodajo prikolic in avtodomov, je razvidno iz poročila o poslovanju, ki ga je Adria Mobil objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Dobiček iz poslovanja skupine, ki je poleg matične družbe Adrie Mobil ob koncu minulega leta vključevala še 11 odvisnih družb, je lani dosegel 47,4 milijona evrov, kar je 44 odstotkov več kot leta 2016. Skupina je imela konec minulega leta 1.721 zaposlenih, kar je 100 več kot ob koncu leta 2016.
Matična družba Adria Mobil je lani ustvarila 350 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar na letni ravni pomeni devetodstotno rast. Čisti dobiček je povečala za šest odstotkov na 28,8 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa je narasel za 19 odstotkov na 33,8 milijona evrov.
Adria Mobil je septembra lani s koncem prodajnega postopka družbe Protej postala del francoske skupine Trigano. Na čelu družbe kljub temu še naprej ostaja dolgoletna generalna direktorica Sonja Gole, ki so ji nadzorniki decembra potrdili nov štiriletni mandat.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
