V zadnjih letih smo v Sloveniji priča pravemu pohodu podjetij iz Republike Srbske, ki so blizu tamkajšnji oblasti. Tajkuni in podjetniki iz kroga predsednika Milorada Dodika tako kupujejo gradbena podjetja, zemljišča za nepremičninske projekte in terjatve. Posamezna javna podjetja iz Republike Srbske pa so ob sankcijah, s katerimi ZDA grozijo tamkajšnjim bankam zaradi poslovanja z osebami na črni listi, že napovedala, da bodo denar z izdajo obveznic iskala na slovenskem trgu.
Zdaj je očitno na vrsti tudi energetika. V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) so tako pred dnevi za enega od poslov izbrali podjetje ECO LTM iz Banjaluke, sicer enega od pomembnejših dobaviteljev elektrarn iz Republike Srbske. Gre za dobavo kemikalij, s katerimi bodo v Šoštanju obdelovali vodo v hladilnih sistemih. Za to bodo podjetju v letu dni plačali 164.700 evrov (z DDV). To je četrtina vseh prihodkov, ki jih je ustvarilo v letu 2022.
Čeprav gre za manjši posel, velja poudariti, da je podjetje ECO LTM dobro zapisano pri oblasteh v Republiki Srbski. Je eden večjih dobaviteljev Termoelektrarne Ugljevik, zaradi katere je Holding Slovenske elektrarne (HSE), lastnik TEŠ, proti tej državi na arbitražno sodišče v Washingtonu vložil tožbo. Z njo je zahteval skupaj 758 milijonov evrov odškodnine za nedobavljeno elektriko in denar, vložen v gradnjo TE Ugljevik. Podjetje ECO LTM pa se je v Republiki Srbski omenjalo tudi pri domnevno spornih javnih naročilih med epidemijo covid-19.
Preberite še:
Najbogatejši Dodikov tajkun na pohodu v Ljubljani
Hišni dobavitelj energetike iz Republike Srbske
Podjetje ECO LTM, ki je v lasti Željka Miletića, je v zadnjih letih postalo "hišni" dobavitelj velikega dela energetike v Republiki Srbski. Ob Termoelektrarni Ugljevik so med njegovimi poslovnimi partnerji še Termoelektrarna Gacko, Hidroelektrarna Višegrad, Vodovod Banja Luka in posamezni bencinski servisi. Na tamkajšnjih javnih naročilih serijsko premaguje konkurente. Nekatera od teh energetskih podjetij naj bi mu šla še dodatno na roke, in sicer tako, da razpis za redne dobave kemikalij izpeljejo večkrat in ne le enkrat letno, kot je to praksa v TEŠ.
Med epidemijo covid-19 se je ime podjetja ECO LTM pojavilo v enem od spornih poslov. Šlo je za nabavo posteljnine za študentski dom iz Banjaluke. Ta je bil v času virusa namenjen bivanju fizičnih oseb, ki so pozitivne na koronavirus, a niso imele simptomov. Pogodbo za dobavo posteljnine je spomladi 2020 dobilo brez javnega naročila, o čemer so takrat poročali številni mediji.
Toda daleč največji partner podjetja je TE Ugljevik, največji energetski objekt v tem delu Bosne in Hercegovine. Z njo je podjetje od decembra 2019 do danes sklenilo 23 pogodb za dobavo kemičnih izdelkov, od tega šest v lanskem letu. Njihova skupna vrednost je znašala okoli 660 tisoč evrov. S tem je celo presegla obseg vseh prihodkov tega podjetja v letu pred tem.
Preberite še:
Kdo so Bosanci, za katere Janković spreminja prostorski načrt
Ponudba, cenejša za 1.500 evrov
Vse to priča tako o strmi rasti podjetja, ki je še leta 2022 ob 640 tisoč evrov prihodkov in peščici zaposlenih ustvarilo kar dobrih 230 tisoč evrov dobička, kot o njegovih dobrih zvezah z oblastjo v Banjaluki. Lastnik TE Ugljevik je namreč državna Elektroprivreda Republike Srbske, ki jo vodi Luka Petrović, sicer podpredsednik Dodikove stranke Zveza neodvisnih socialnih demokratov (SNSD).
Pred tem je bil Petrović, ki velja za Dodikovega tesnega zaupnika, izvoljen za župana mesta Trebinje v vzhodni Hercegovini, kjer je tudi sedež Elektroprivrede Republike Srbske. Ta državna družba je lani v Ljubljani ustanovila podjetje ERS Trading, ki je registrirana na naslovu Odvetniške družbe Ilić & partnerji. Lani spomladi se je Petrović v Ljubljani sestal z ministrom za okolje, podnebje in energetiko Bojanom Kumrom. Po poročanju medijev sta govorila o energetskih projektih v Republiki Srbski, pri katerih bi lahko sodelovale tudi slovenske družbe.
Po javno dostopnih podatkih se je podjetje ECO LTM že lani potegovalo za posel v TEŠ, a pri tem ni bilo uspešno. V Šoštanju so namreč septembra prvi razpis za dobavo kemikalij razveljavili. Letos pa je oddalo ponudbo, s katero je bilo za 1.500 evrov (brez DDV) ugodnejše od dosedanjega dolgoletnega dobavitelja, podjetja Perper.
Tega so v TEŠ tokrat izločili z utemeljitvijo, da je predložil pomanjkljivo ponudbeno dokumentacijo. V letu 2022 je vrednost pogodbe znašala 420.000 evrov (z DDV), prejelo pa je za 228.000 evrov plačil, pri čemer v javno dostopnih virih ni podatkov o količinah in vrsti dobavljenih kemikalij. Tretji ponudnik je bila avstrijska družba Nalco. V TEŠ trajajočega javnega naročila ne morejo komentirati.
Preberite še:
Banjalučani in bivši šef Darsa med krizo sklepali milijonske posle
Nepremičninski imperij Dodikovega tajkuna v Ljubljani
Bistveno več denarja iz Republike Srbske se obrača v gradbenih in nepremičninskih poslih. Tako je Mladen Milanović Kaja, najbogatejši tamkajšnji tajkun, že leta 2015 za osem milijonov evrov kupil Komunalno podjetje Ljubljana (KPL). S tem je dobil koncesionarja za vzdrževanje cest v Mestni občini Ljubljana (MOL). Z njo je KPL do danes ustvaril 130 milijonov evrov prihodkov. S KPL je Milanović postal tudi lastnik Tovarne asfalta Črnuče (TAČ).
Skupaj z Milanovićem sta v BiH in Sloveniji začela delovati še dva poslovneža, tesno povezana z njim: Nenad Babić, lastnik podjetja Ban Gradnje iz Banjaluke, in Sladomir Đurić, ki ima tam podjetje Autoprevoz. Njihova stična točka je Nova banka. Ko jo je Milanović pred časom prevzemal, sta mu pri tem pomagala Babić in Đurić.
Milanovića, Babića in Đurića po podatkih ebonitete.si najdemo skupaj tudi pri nepremičninskem projektu Tacenski vrtovi. V Tacnu je predlani zraslo osem vila blokov z 32 stanovanji. Đurićevo podjetje Biger pa je jeseni 2022 od skupine NLB kupilo poslovni center na Železni cesti v Ljubljani. Eden od najemnikov prostorov je tudi državna družba 2TDK, ki vodi gradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper.
Do največjega posla doslej je prišlo tik pred koncem lanskega leta. Podjetje MG Mind, ki ga obvladuje Milanović, je kupilo zapuščeno gradbišče trgovskega centra v ljubljanskem športnem parku Stožice. Zanj je "kralju banan" Izetu Rastoderju po nekaterih informacijah plačalo 25 milijonov evrov. Nedokončani objekt meri 200 tisoč kvadratnih metrov, v bodočem trgovskem centru pa naj bi bilo od 200 do 250 trgovin.
Po objavi članka so nam iz TEŠ v četrtek, 14. marca, poslali naslednje pojasnilo:
"Naročnik Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. (v nadaljevanju: »TEŠ; naročnik«) je izvedel javno naročilo za predmet naročila Kemikalija za obdelavo voda hladilnih sistemov za obdobje 1 leta, objavljen dne 19.12.2023 na Portalu javnih naročil. TEŠ v okviru predmeta javnega naročila naroča blago, ki mora učinkovito preprečevati korozijo (katodno, anodno in točkovno), kot tudi odlaganje, nastajanja vodnega kamna, preprečevati onesnaženje hladilnega sistema zaradi netopnih produktov korozije in suspendiranih anorganskih snovi, vnesenih z dodatno vodo.
Naročeno bo nadomestilo uporabo dosedanje vrste pripravka za potrebe kemijske obdelave hladilne vode. TEŠ si s tem prizadeva doseči izboljšanje in nadgradnjo obstoječe tehnologije obdelave voda hladilnih sistemov s čimer bo zmanjšal obrabo tehnološke opreme, povečal nadzor nad kemijsko obdelavo hladilnih vod in dosegel druge pozitivne učinke, kar vse prispeva k izboljšanju učinkovitosti in zanesljivosti obratovanja.
TEŠ je pregledal ponudbe in ponudnike z dopustnimi ponudbami t.j. ECO LTM in NALCO pozval k oddaji končne cene. Na podlagi pregleda prispelih ponudb, pogajanj ter poročil o prispelih ponudbah je bila sprejeta odločitev za sklenitev pogodbe za dobavo kemikalije za obdelavo voda hladilnih sistemov za obdobje enega (1) leta s ponudnikom ECO LTM, v višini 121.500,00 EUR in dne 06.03.2024 objavljena Odločitev o oddaji javnega naročila (v priponki, kjer so povzete ugotovitve iz naslova pregleda in ocenjevanja ponudb). TEŠ je dolžan upoštevati obdobje mirovanja do pravnomočnosti odločitve.
Postopek javnega naročila je bil izveden v skladu z javnonaročniško zakonodajo, pri čimer se pri pregledu ponudb ni porodil nikakršen utemeljen dvom, ki bi vplival na spremembo odločitve."
