Ko je vlada Janeza Janše sredi marca prevzela oblast, je za vladnega govorca za covid-19 imenoval Jelka Kacina. Nekdanji sekretar za informiranje iz obdobja osamosvojitvene vojne, pozneje pa Janšev politični nasprotnik, evropski poslanec in veleposlanik, je v desetih mesecih postal obraz vsega, kar gre pri vodenju epidemije v Sloveniji narobe. Kacin je simbol odnosa te vlade do ljudi med korona krizo.
S svojim načinom komunikacije je Kacin že spomladi začel jeziti ljudi, zaprte v domove. S položaja moči jim je žugal z omejevalnimi ukrepi, ki jih je vedno znova predstavljal kot kazen za nezrelo vedenje. Občasno jim je odkrito grozil. Na pamet je dajal lastne ocene o vzrokih za širjenje virusa. Enkrat so bili krivi izletniki, drugič tretjič mladi, tretjič turisti, ki so se vrnili s Hrvaške, četrtič zbiranja po zidanih ali lovskih kočah, martinovanja ali koline. Njegove novinarske konference so bile tudi vremenske napovedi. Ljudi ni pomirjal, ampak delal še bolj nervozne.
Slovence, ki so v zadnjih desetih mesecih preživljali težke čase, je ves čas delil. Več mesecev Kacinove "trde" komunikacije so v vladi jeseni nadgradili z rednimi predavanji psihologov, ki so jih izbirali po nenavadnem ključu, pri čemer so se mnogi resni psihologi držali za glavo. Če je Kacin spomladi rad pretiraval, je jeseni zbujal lažni optimizem. V začetku januarja je naposled ugotovil, da je za širjenje okužb krivo podeželje. Še prej je javno obračunaval z ministrom za zdravje, s katerim se je sprl zaradi karantenskih odločb. Njegov vrhunec je bilo poletno čiščenje bazena na Krku, zaradi katerega je prišel na naslovnice hrvaških medijev.
Ob njegovem odhodu s položaja vladnega govorca smo zbrali njegove najbolj odmevne izjave.
