Dobra novica za Mijičeve upnike: tudi Snežič ga ne more rešiti pred tožbami
Četudi se je znebil podjetja, ki ima za več deset tisoč evrov dolga do delavcev in države, se poslanec Boris Mijič ni rešil oškodninske odgovornosti za svoja dejanja. Kaj mu lahko očitajo upniki?
Poslanec Resni.ce Boris Mijič se je pred 14 dnevi javno opravičeval delavcem svojega podjetja Progros in jim obljubljal, da bo do konca leta poplačal vse dolgove in to do zadnjega centa. Toda v ozadju že imel vse pripravljeno za to, da se znebi tako podjetja kot njegovih dolgov. Brezplačno ga je prenesel na Roka Snežiča, še prej pa za slamnatega direktorja imenoval državljana Bosne in Hercegovine.
S tem manevrom je Mijič na papirju prekinil povezave s Progrosom, ki samo državi in 13 nekdanjim delavcem dolguje že več kot 70.000 evrov. Uradno tako s podjetjem, ki je brez premoženja in bančnega računa, nima več nič.
Toda Mijič se ni znebil tudi odškodninske odgovornosti za svoja dejanja. Če bi Progros v kratkem končal v stečaju, bi lahko stečajni upravitelj in upniki preverjali ravnanja nekdanjega vodstva in od Mijiča zahtevali povračilo škode, če bi ugotovili, da je s svojimi odločitvami oškodoval družbo ali upnike.
Ključno vprašanje zato ostaja: kaj vse je Mijič kot nekdanji direktor Progrosa naredil narobe?
Preberite še:
Mijič podjetje, ki dolguje delavcem in državi, podaril Roku Snežiču
Dvomov ni: podjetje pustili propadu in posle prenesli drugam
Poglejmo najprej dejstva. Mijičevo podjetje, ki je še v letu 2024 ustvarilo rekordnih 1,4 milijona evrov prihodkov, je v začetku poletja 2025 prenehalo z delovanjem. Delavci niso več prejemali plač, podjetje jim tudi ni več plačevalo socialnih prispevkov, upniki pa so začeli vlagati sodne izvršbe.
Medtem je družina Mijič ustanovila nova podjetja in posle skupaj z referencami prenesla nanje. Prek njih je nemoteno poslovala naprej, medtem ko je bil Progros obsojen na stečaj. Takšno usodo je nekaj let pred tem doživelo podjetje Progros 1, ki je bilo prav tako v Mijičevi lasti in je imelo v stečaju za skoraj 400 tisoč evrov neporavnanih dolgov.
Konec junija 2025 se je začela blokada bančnih računov Progrosa, ki je trajala do prejšnjega tedna, ko je banka zaprla zadnji račun.
Po insolvenčni zakonodaji se v primeru, ko podjetje več kot 60 dni zamuja s plačilom obveznosti oziroma več kot dva meseca ne plačuje plač zaposlenim ali davkov in prispevkov, šteje, da je insolventno. Vodstvo bi moralo ukrepati in pripraviti ukrepe za finančno prestrukturiranje oziroma sprožiti insolvenčne postopke.
Preberite še:
Razgaljena Mijičeva prevara: lagal delavcem, ki bodo ostali brez vsega
Za odlašanje s stečajem je odškodninsko odgovoren
To pomeni, da bi moral Mijič najpozneje konec septembra 2025 razglasiti insolventnost Progrosa in ga poslati v stečaj. Tega ni storil. Na okrožnem sodišču v Ljubljani so nam danes pojasnili, da v zvezi s podjetjem Progros še ni bila vložena zahteva za stečaj.
Če bi Mijičevo podjetje v kratkem končalo v stečaju, bi lahko stečajni upravitelj uveljavljal njegovo odškodninsko odgovornost. Najprej bi ga pozval k plačilu odškodnine. Če se Mijič ne bi odzval, pa bi proti njemu vložil tožbo.
Če bi mu dokazali, da je zavestno ravnal v škodo upnikov, pa bi lahko prišlo tudi do kazenske odgovornosti, na primer zaradi oškodovanja upnikov.
Proti Mijiču je sicer že odprtih več predkazenskih postopkov zaradi suma zlorabe pravic delavcev in ponarejenja listin.
Preberite še:
Mijičevi delavci zahtevajo 41 tisoč evrov. Za pomoč najeli detektiva.
Cepec: Mijič se je zavedal, da je Progros insolventen
Medtem je strokovnjak za insolvenčno pravo iz ljubljanske ekonomske fakultete Jaka Cepec za STA povedal, da je prodaja podjetja, za katerega vsi vedo, da je insolventno, in namen tega prenosa ni reševanje, ampak norčevanje iz ljudi, zelo problematična stvar.
Ker iz pogodbe o prenosu poslovnega deleža izhaja, da je Mijič, ki je bil pred dvema mesecema še direktor podjetja Progros, izrecno navedel v pogodbi, da je družba insolventna, kar pomeni, da se je tega zavedal, pa kljub temu v roku enega meseca ni sprožil stečajnega postopka, to po pojasnilih pravnika Cepca nakazuje tudi njegovo odškodninsko in kazensko odgovornost. To bodo lahko v postopkih dokazovali upniki, kazensko odgovornost pa tožilstvo.
Izginula dokumentacija in bančni računi v tujini
Stečajni upravitelj Mijičevega podjetja bi imel sicer lahko velike težave pri ugotavljanju, kaj se je dejansko zgodilo.
Poslovna dokumentacija je namreč vsaj uradno v rokah Admirja Kamerića iz naselja Dubnica na vzhodu BiH, ki ga je Mijič v začetku tega meseca imenoval za direktorja Progrosa.
Mijič za lansko leto sploh ni oddal letnega poročila, kar bi moral narediti po zakonu. Tako bo praktično nemogoče ugotoviti, ali ima Progros še kakšne dolžnike in odprte terjatve do naročnikov. O tem je sicer Mijič javno govoril.
Zaradi tega bo tudi težko ugotoviti, ali so Mijičevi dolžniki namesto Progrosu denar morda nakazovali kam drugam.
Kot smo razkrili, Mijič že več kot leto dni posluje prek ženinega s.p. Med drugim je delal kot pomočnik vodje projekta izgradnje ljubljanske železniške postaje. Njegova žena je tudi solastnica podjetja Gradbene rešitve, ki ima edini bančni račun v tujini.
