Boj proti pranju denarja: hude kršitve v Unicreditu

Četrta največja slovenska banka Unicredit Slovenija je večkrat kršil zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako ni zagotovila ustreznih pogojev notranjih kontrol za ugotavljanje in prepoznavanje transakcij, pri katerih se je pojavilo tveganje za pranje denarja. V več primerih ni preverila njihovega ozadja in namena.

To so ključne ugotovitve celovitega nadzora poslovanja, ki ga je med lanskim novembrom in letošnjim januarjem v Unicreditu opravila Banka Slovenije, regulator bančnega trga. Inšpektorje Banke Slovenije je zanimalo, kako v Unicreditu upoštevajo zahteve zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

Kaj vse so našli inšpektorji Banke Slovenije

Pri tem so ugotovili, da banka Unicredit:

• ni zagotovila ustreznih pogojev, da bi lahko pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja učinkovito upravljal tveganja,
• ni zagotovila ustreznih notranjih kontrol.

Iz odločbe izhaja, da so inšpektorji zaznali sedem kršitev, od tega dve najtežji, za katere predpisana globa znaša do 120 tisoč evrov, in tri težje. Pri štirih strankah, ki jih je Banka Slovenije zajela v vzorec, v Unicreditu niso pridobili ustreznih podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja. Pri treh strankah, pri katerih je bilo tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma povečano, ni izvedla poglobljenega pregleda stranke.

Pri štirih strankah v Unicreditu niso preučili ozadja in namena transakcij, čeprav bi to morali storiti. Pri šestih strankah sumljivih transakcij niso dosledno sporočali uradu za preprečevanje pranja denarja. Težave so imeli tudi s prepoznavanjem sumljivih transakcij, saj kriterijev za to niso dosledno in učinkovito zagotovili z informacijskim sistemom.

Tudi pri zapletenih in neobičajno visokih finančnih transakcijah brez jasnega ekonomskega in pravnega namena je banka kršila določila zakona.

Je bil tudi pregled razlog za odhod uprave Unicredita?

Banka Slovenije je zato Unicreditu do konca tega meseca naložila naslednje :

1. Pri sklepanju novih poslovnih razmerij mora nemudoma zagotoviti pridobivanje kvalitetnejših podatkov, kvaliteto podatkov pa izboljšati tudi pri starih strankah.
2. Zagotoviti mora dosledno izvajanje dodatnih ukrepov. Do maja letos je moral Banki Slovenije poslati akcijski načrt z aktivnostmi za odpravo hudih kršitev.
3. Popraviti mora informacijski sistem, da bo omogočil prepoznavanje sumljivih transakcij.
4. Opraviti mora poglobljeno analizo poslovanja strank, vključno z ugotavljanjem izvora sredstev.
5. Vse zaznane primere sumljivega poslovanja mora brez odlašanja sporočiti uradu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

Kot je razvidno iz odločbe, na katero se je Unicredit sprva pritožil, zato se je deloma spremenila, je Banka Slovenije zaradi ugotovljenih kršitev začela prekrškovni postopek proti odgovornim osebam v Unicreditu in sami banki. Naložila ji je tudi, da mora na spletnih straneh javno objaviti ugotovljene kršitve, imena in priimke odgovornih, izrek odločbe Banke Slovenije in podatke o morebitni odpravi kršitev.

"UniCredit Banka Slovenija je ugotovitve in nepravilnosti v ukrepu že odpravila in se hkrati zavzema za nadaljnje izboljšanje in okrepitev vseh relevantnih procesov in politik," so se odzvali v Unicreditu.

Unicredit Slovenija je sicer vrsto let vodil Stefan Vavti. Konec maja je odšel s položaja. Danes je v upravi banke Sparkasse, vendar iz registra Banke Slovenije ni razvidno, da bi že dobil dovoljenje za opravljanje funkcije. Nasledil ga je Marco Esposito. Prav tako v Unicreditu ni več člana uprave Damijana Dolinarja, ki je bil odgovoren za upravljanje tveganj. Oktobra letos je dobil licenco za člana uprave Sberbanke. Še en nekdanji član uprave Unicredita Rok Rozman je danes glavni izvršni direktor Livarja.

Poslovali tudi z Dijano Đuđić

Unicredit, ki bo po združitvi Nove KBM in Abanke četrta največja slovenska banka s približno osemodstotnim tržnim deležem, je sicer že sredi leta razburjal javnost, saj je brez pojasnila čez noč začel zapirati številne račune svojih komitentov, zlasti tistih, ki so dobivali prilive iz tujine.

S to banko je poslovala tudi Dijana Đuđić, ki je konec leta 2017 s Slovensko demokratsko stranko podpisala pogodbo o odobritvi 450 tisoč evrov vrednega posojila. Đuđićeva se je zaradi suma pranja denarja znašla pod lupo preiskovalnih organov več držav, saj je bila del mreže oseb, ki so v zadnjih letih prenašale velike količine gotovine prek številnih slamnatih družb in fiktivnih poslov v različnih državah, tudi v Sloveniji.

Đuđićeva je poslovala tudi z Novo KBM – še eno slovensko banko, ki ji je Banka Slovenije zaradi neustreznih mehanizmov pri preprečevanju pranja denarja v zadnjih letih izdala več odredb.

Parlamentarna preiskovalna komisija je v prejšnjem mandatu preiskovala tudi sume pranja denarja v NLB. Da je bil slab nadzor nad preprečevanjem pranja denarja več let sistemski problem slovenskega bančništva, dokazuje tudi poročilo službe notranje revizije Banke Slovenije o sumih domnevnega pranja denarja v NLB. Ugotovila je, da Banka Slovenije že vsaj desetletje nima učinkovitega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah.

Sredi aprila je Bloomberg poročal, da je nemška podružnica Unicredita plačala 1,3 milijarde dolarjev kazni zaradi kršenja gospodarskih sankcij proti Iranu. Donedavni predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je junija opozarjal, da se v tej instituciji zavedajo problema slabega nadzora nad pranjem denarja, zato bi morali ustanoviti evropsko agencijo za boj proti pranju denarja.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net