Bodo za njim razpisali tiralico?

Na specializiranem državnem tožilstvu so potrdili, da so v zadevi klub Marina v začetku prejšnjega tedna zoper 18 fizičnih oseb vložili obtožnico, v kateri jim očitajo zlorabo prostitucije, nekaterim tudi trgovino z ljudmi in promet s prepovedanimi drogami.

Na zatožni klopi bi se lahko znašli:

- kot prvoobtoženi Sergej Racman, nekdanji borznik, zdaj pa igralničar in lastnik ljubljanskega Koloseja ter tudi eden od soustanoviteljev in večjih lastnikov KD Group, ki je lani za četrt milijarde evrov prodala koprsko zavarovalnico Adriatic Slovenica,

- podjetnik Jože Kojc, ki se večinoma ukvarja z igralništvom, ob tem pa se je lotil več projektov po Sloveniji, med drugim je prenovil Šport Hotel na Pokljuki in odprl Wakepark v Dupleku,

- podjetnik Dejan Šurbek, ki se ukvarja z različnimi posli, v letu 2017 pa je skupaj z Racmanom in Kojcem kupoval delnice hranilnice Lon, že v priporu pa je kupil nekdanje Pekove proizvodne prostore v Tržiču,

- Vesna Trnovec, direktorica družbe Cratos, ki je upravljala zdaj zaprti klub Marina.

Poleg njih je bila obtožnica vložena še zoper 14 fizičnih oseb in eno podjetje, ki so bili tako ali drugače povezani s klubom.

Zagrožena kazen za zlorabo prostitucije je od tri do 15 let zapora, za trgovino z ljudmi od tri do 12 let, za neupravičeno proizvodnjo in promet z drogami pa od enega do deset let.

Oaza erotike ali javna hiša?

Spomnimo, kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so konec januarja v sodelovanju s policisti več policijskih uprav na območju Nove Gorice in Maribora opravili serijo hišnih preiskav po vsej državi.

Njihova glavna tarča so bili prostori Marine, v katerih so avgusta 2014 odprli prvi savnarski klub v Sloveniji, ki je gostom obljubljal "visoko raven erotične ponudbe, s plesom, striptizom in kinom za odrasle vred". Očitke, da odpirajo javno hišo, je Dejan Šurbek tedaj zavrnil in poudaril, da gre za sprostitveni prostor za obiskovalce obeh spolov.

Toda kriminalisti, ki so s prikritimi preiskovalnimi ukrepi skoraj leto dni spremljali osumljence in dogajanje v klubu Marina, nekateri pa so pod krinko tudi izkoristili njegove storitve, so prepričani o nasprotnem. Po njihovem mnenju je šlo za izkoriščanje prostitucije, ki naj bi jo osumljenci skušali prikazati kot zakonito gospodarsko dejavnost.

Žrtve, ki naj bi bile zaradi ekonomskega položaja prisiljene v prostitucijo, so bile tuje državljanke, večinoma iz Romunije, Ukrajine, Albanije in drugih držav nekdanje Jugoslavije. V prostorih v Novi Gorici je v več kot štirih letih spolne storitve ponujalo najmanj 400 oseb, osumljenci pa naj bi pridobili najmanj 14 milijonov evrov premoženjske koristi.

Na domnevno sporno dogajanje v klubu Marina so slovensko policijo opozorili v nočnem klubu Wellcum iz avstrijskega Beljaka, kjer so po odprtju kluba na Ajševici nenadoma izgubili tretjino prihodkov.

Šesterica ostaja v priporu

Z vložitvijo obtožnice so morali na tožilstvu pohiteti. Včeraj bi se namreč iztekel končni šestmesečni priporni rok, po katerem bi morali Kojca, Šurbka, Trnovčevo in še tri Romune izpustiti na prostost. Ker so vložili obtožnico, pa ti do nadaljnjega ostajajo v priporu.

"Obtožnica ne razkriva nič novega. Gre za prepis oziroma povzetek prejšnjih ugotovitev tožilstva. Glede na to, da so preiskavo pred kratkim razširili in da bo treba pridobivati in preverjati dokumente iz tujine, se lahko zgodi, da se bo zadeva vrnila v sodno preiskavo," nam je povedal odvetnik Franci Matoz, ki zastopa Kojca.

Dozdajšnja preiskava je kljub vsemu dala rezultate. Na tožilstvu so ugotovili, da je imel ključno vlogo pri delovanju kluba Marina ljubljanski poslovnež Sergej Racman, ki je zdaj tudi prvoobtoženi. Zagotavljal naj bi pravno podlago za denarne prilive iz Marine.

Toda za njegovo vpletenost so po naših informacijah vedeli že policisti, saj so ga s prikritimi preiskovalnimi ukrepi ujeli v prisluhe. Poleg tega je imel Racman v lasti tretjino kluba Marina, in sicer prek slovaškega podjetja 1 Click, s.r.o., v katerem je edini zaposleni.

V začetku letošnjega aprila, ko je proti drugim osumljencem že potekala sodna preiskava, je Racman šel še dlje in od enega od partnerjev, Jožeta Kojca, ki je bil že več mesecev v priporu, po nizki ceni odkupil njegovo tretjino kluba.

Neuradno: Sergej Racman na službeni poti

Na Okrožnem sodišču v Kopru so po tem, ko je tožilstvo sodno preiskavo razširilo še na Racmana, zanj odredili pripor. Toda lastnika ljubljanskega Koloseja, proti kateremu poteka še najmanj kazenski postopek, po dveh tednih še ni v priporu.

Po neuradnih informacijah je Racman na službeni poti v tujini. Od začetka julija, ko so kriminalisti na sedežu njegovih podjetij v Koloseju opravili hišne preiskave, je nedosegljiva tudi njegova mobilna številka. Prav tako njegov odvetnik Mitja Jelenič Novak včeraj ni vedel, kje je Racman.

"Odredili smo vročitev prek Policijske uprave Koper. Za zdaj od njih še nismo prejeli nobenega odgovora," so nam pojasnili na sodišču. Za njim še ni razpisana mednarodna tiralica.

Zakaj za Racmana niso že prej zahtevali pripora, ni znano. Od takrat, ko je dobil status prvoobtoženega v preiskavi kluba Marina, do sklepa o priporu pa je minil najmanj mesec dni. Ob tem velja opozoriti, da Racman že od leta 2013 uradno živi na Slovaškem.

Izkoriščanje žensk ali le pobiranje vstopnine?

Če bo sodišče potrdilo obtožnico, bi se lahko že konec jeseni začelo sojenje. V njem bo glavno vprašanje, ali je šlo v klubu Marina za zlorabo oziroma izkoriščanje prostitucije.

Obramba se je postavila na stališče, da so osumljenci zgolj pobirali vstopnino, ki se je za moške goste gibala od 60 do 85 evrov, za ženske gostje, ki so ponujale spolne storitve, pa je znašala 70 evrov. V zameno so dobili vstop v velnes, različne vrste kopeli in savn, jacuzzi, pa tudi brezplačno hrano in brezalkoholne pijače.

To naj bi bilo v skladu s pravnimi mnenji, sodno prakso in tudi kazenskim zakonikom. Ta je že leta 2003 dekriminaliziral prostitucijo, kaznivo pa je njeno izkoriščanje oziroma zloraba. "Po starem je bilo ponujanje prostorov za prostitucijo kaznivo dejanje, odtlej pa nič več," je pojasnil odvetnik Franci Matoz.

"Tudi v Nemčiji je podobno. Če prostitutki vzameš do 50 odstotkov zaslužka in ji v zameno ponudiš zaposlitev in prostor, ne gre za izkoriščanje. Pomembno je vedeti, kje so meje kaznivosti. Vsak mora vedeti, ali z določenim dejanjem stori kaznivo dejanje," je povedal.

"Ženske gostje so bile tam prostovoljno. Zaradi dejstva, da so nekatere na noč zaslužile tudi več kot 1.000 evrov, pa pade argument tožilstva, da prihajajo iz revnega okolja in da so osumljeni s tem izkoriščali njihov ekonomski položaj," je dodal.

Matoz: Znova želijo kriminalizirati prostitucijo

Tožilstvo in sodišče medtem vztrajata na stališču, da vsakršna ekonomska korist, pridobljena z organizacijo prostitucije, kot je bilo to v primeru kluba Marina, pomeni izkoriščanje.

"Skozi takšno razlago skušajo znova uveljaviti sodno prakso, da je prostitucija nedovoljena," opozarja Matoz. Če bi obveljalo takšno stališče, bi morali zaradi izkoriščanja preganjati tudi lastnike hotelov v Novi Gorici, mestu ob meji z Italijo, ki je že dolgo časa prepoznavno ne le po igralništvu, ampak tudi po spolnem turizmu.

Zato je Matoz že pred dvema mesecema sprožil spor pred ustavnim sodiščem, saj meni, da pri delovanju kluba Marina ni šlo za kazniva dejanja, ampak za gospodarsko dejavnost. Pričakuje, da bo sodišče o tem odločilo čim prej.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net