Bo na ulice slovenskih mest prišla vojska?
Novi minister za notranje zadeve Aleš Hojs je že v sredo napovedal, da bo predlagal sprožitev 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojski podelili policijska pooblastila. Za takšen ukrep bi potreboval dve tretjini glasov v državnem zboru, ki jih sedanja koalicija nima. Že javno napovedovanje te možnosti v kombinaciji s pozivom predsednika vlade Janeza Janše prostovoljcem, naj se pridružijo vojski, sproža nemalo ugibanj, kaj vlada dejansko načrtuje.
Kaj pravi 37.a člen
Omenjeni 37. a člen, ki govori o izjemnih pooblastilih vojski, je državni zbor sprejel z novelo zakona obrambi jeseni 2015, torej v času največjega begunskega vala. Takrat je vlado vodil Miro Cerar, za sprejetje zakona pa so glasovale vse poslanske skupine z izjemo Levice.
Člen omogoča državnemu zboru, da lahko na predlog vlade Slovenski vojski podeli izvajanje izjemnih pooblastil pri širšem varovanju državne meje, "če to zahtevajo varnostne razmere". Med pooblastili navaja:
- opozarjanje,
- napotitev,
- začasno omejevanje gibanja oseb,
- sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic.
Še enkrat: člen je namenjen izključno "širšemu varovanju državne meje". Kaj to pomeni? V odločbi ustavnega sodišča iz maja 2016 je širše varovanje državne meje označeno kot "nedoločen pravni pojem". Ob vsaki aktivaciji člena mora torej vojska dobiti konkretne naloge, ki trajajo do tri mesece. Pri beguncih so bile te recimo povezane z preprečevanjem nezakonitih prestopov meje, varovanjem sprejemnih in nastanitvenih centrov, migracijskih poti, prevozov ljudi ...
Meje so zaprte, beguncev ni
Med mandatom Marjana Šarca je vlada dvakrat resno razmišljala o aktivaciji člena. Prvič konec lanskega avgusta, ko se je močno povečalo število prečkanj meje, in drugič v začetku marca, ko je Turčija odprla meje za begunce iz Sirije in drugih držav. Ker je mejo zaprla Grčija, se to ni zgodilo.
Zakaj nova vlada spet razmišlja o aktivaciji člena? Težko je verjeti, da le zaradi varovanja meja. Še nikoli od leta 1991 slovenske državne meje niso bile manj prepustne. Mejo z Italijo, ki je v karanteni, od sredine prejšnjega tedna varuje policija. Vstop je mogoč le na nekaj posameznih točkah. Zaradi izbruha epidemije koronavirusa COVID-19 vse sosednje države izvajajo nadzor na mejah s Slovenijo.
Tudi beguncev in migrantov je v primerjavi z letom 2015 zanemarljivo malo. Včeraj je policija na območju Kočevskega roga odkrila skupino 43 državljanov Pakistana. Da so "se razmere na področju ilegalnih migracij umirile", je včeraj priznal tudi Hojsov predhodnik Boštjan Poklukar. Če bo torej vojska dobila izjemna pooblastila, jih bo bržčas zaradi drugih razlogov, povezanih z epidemijo.
Zakaj potrebujemo prostovoljce?
V včerajšnjem nagovoru je predsednik vlade Janez Janša napovedal, da "bo slovenska vojska v prihodnjih dneh začela popolnjevati svoje enote s prostovoljno rezervo". "Vsi, ki obvladate vojaška znanja in veščine in ne delate na nujnih delovnih mestih, vabljeni, da se prostovoljno pridružite skupnim naporom za zagotavljanje splošne varnosti," je ljudi pozval Janša.
Kakšen je namen tega poziva, ni jasno. Prav tako ne, kaj natančno bi počeli vojaki in prostovoljci. Bodo prevzeli varovanje zdravstvenih ustanov, karanten, kontejnerjev za jemanje brisov, kritične infrastrukture ali drugih objektov? Bodo hodili po ulicah slovenskih mest in prevzeli del nalog policije? Če, zakaj?
Podlaga v zakonodaji za to sicer obstaja, v rokah pa jo ima minister za zdravje Tomaž Gantar. 39. člen zakona o nalezljivih boleznih mu namreč daje pristojnosti za odrejanje posebnih ukrepov v času epidemij. Z odredbo po tem členu je Gantarjev predhodnik Aleš Šabeder sredi prejšnjega tedna poostril pogoje vstopa iz Italije v Slovenijo.
Takrat je Šabeder za izvajanje odredbe pooblastil zdravstvene delavce, civilno zaščito in policijo. Gantar bi lahko z novo odredbo za del nalog, povezanih z epidemijo, pooblastil tudi vojsko.
