Bodoča vlada Janeza Janše bo posebno pozornost namenjala pravosodju in represivnim organom: policiji in vojski. Gre za podsisteme, ki so bili v zadnjih letih tradicionalno na udaru SDS – tudi zaradi afere Patria in preiskave financiranja stranke. Veliko prostora jim je stranka namenjala že v predvolilnem programu leta 2018, ki je zdaj pomemben temelj koalicijske pogodbe.
Policija se je tako že prejšnji teden znašla na udaru dveh poslancev SDS iz Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb (Knovs), ki sta od generalne direktorice Tatjane Bobnar zahtevala podatke o preiskavi financiranja SDS, za kar komisija ni pristojna. Eden od njiju, Zvonko Černač, je zdaj najverjetnejši kandidat za novega ministra za notranje zadeve.
Med vsemi družbenimi podsistemi je bilo v zadnjem desetletju verjetno prav pravosodje najpogosteje tarča napadov SDS. Aprila lani je stranka zaradi "političnih zlorab v pravosodju" sklicala celo izredno sejo državnega zbora. Do SDS je bil takrat zelo kritičen Igor Zorčič, danes najverjetnejši kandidat za ministra za pravosodje. Janševi stranki je očital, da vrši "politični pritisk na sodne odločevalce". Zdaj vse kaže na to, da bo s SDS sedel v novi vladi.
Najpomembnejša napovedana sprememba v vojski pa je ponovna uvedba naborništva, ki ga je Slovenija leta 2003 ukinila prav na predlog SDS in NSi – stranke, ki bo zdaj vodila obrambni resor.
Policija: kaj je SDS napovedovala pred volitvami
Koalicijska pogodba napoveduje "ureditev razmer v policiji". Pri tem njeni pisci niso podrobneje pojasnili, ali to pomeni reorganizacijo generalne policijske uprave ali nove dogovore s sindikati. Pogodba namreč omenja le ureditev statusa, popolnjenosti in delovanja policije, možnost ponovne vzpostavitve srednje policijske šole, dosledno spoštovanje azilnega postopka ...
Več o načrtih SDS s policijo je mogoče najti v zadnjem volilnem programu stranke, ki ji pripada resor za notranje zadeve. V tem dokumentu lahko preberemo, da "se kriminalistični del policije ob prehodu z nekdanjega totalitarnega režima v demokratično družbo ni v celoti očistil številnih ideološko zaslepljenih policistov". To so pripisali "izostanku lustracije v času tranzicije slovenske družbe".
"Tako lahko med današnjimi kriminalisti še vedno najdemo tudi take, ki zagovarjajo nekdanji komunistični režim in take, ki imajo v svojih pisarnah še vedno obešene slike diktatorja Tita," piše v programu SDS iz leta 2018.
"Depolitizacija" kot izgovor za čistke
Med nujnimi ukrepi za "depolitizacijo kriminalističnega dela policije in normalizacijo pogojev dela policije" so v stranki med drugim našteli:
- nujno potrebno depolitizacijo policije,
- suspenz vseh policistov, ki ne bodo delovali v skladu s predpisi in demokratičnimi normami,
- preklic vseh tajnih predpisov in ukinitev "nepotrebne birokratizacije",
- omogočanje nadzora nad delom policije s strani ustreznih nadzornih komisij.
Zadnja napoved je pomenljiva v luči nedavnega obiska treh poslancev KNOVS na policiji. "Depolitizacija" policije je bolj ali manj evfemizem za prihajajoče kadrovske čistke. Ob Tatjani Bobnar je že nekaj časa na udaru Darko Muženič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki je redna tarča medijev SDS.
Še ena zanimivost: koalicijska pogodba ne omenja sprememb zakonodaje, ki bi omogočila sankcioniranje samooklicanih uniformiranih vard. Te je državnemu zboru konec leta predlagala vlada Marjana Šarca. Medtem ko so jih v SMC in DeSUS do zdaj podpirali, so jim v SDS ostro nasprotovali, saj da gre pri vardah za "samoorganiziranje z namenom zaščite".
Vojska: naborništvo vračata stranki, ki sta ga ukinili
"Konsolidacija profesionalnega sestava slovenske vojske ter postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka." To sta najpomembnejša ukrepa, ki jo v povezavi s slovensko vojsko napoveduje koalicijska pogodba.
Resor za obrambo bo predvidoma vodil Matej Tonin. Predsednik Nsi je že pred leti predlagal obvezno trimesečno služenje vojaškega roka takoj po končani srednji šoli. Starejši bralci se bodo spomnili, da je podobna ureditev veljala v nekdanji Jugoslaviji. Od konca sedemdesetih let prejšnjega leta so morali fantje še pred študijem na fakulteti za leto dni v vojsko.
Slovenija je sicer naborništvo ukinila leta 2003 in to na predlog SDS in NSi. Kot prvi je ukinitev že štiri leta prej predlagal podmladek SDS. Leta 2016 pa je SDS predlagala uvedbo nacionalne garde kot nove rezervne enote s "25.000 domoljubi", ki bi bila v celoti podrejena slovenski vojski. Takrat so v SDS posebej poudarili, da "niso za takšno naborništvo, kot smo ga imeli pred uvedbo profesionalne vojske". Zakaj ne? "Ker se je leta 2003 služenju vojaškega roka odzvala le še tretjina nabornikov," je takrat govoril Žan Mahnič, ki je bil ob ukinitvi naborništva star trinajst let.
Koalicijska pogodba sicer ne napoveduje postopnega realnega dviga obrambnih izdatkov, ki ga je omenjal koalicijski sporazum vlade Marjana Šarca.
Pravosodje: kaj čaka višje sodnike
Pravosodju koalicijska pogodba namenja razmeroma veliko pozornost. Čeprav resor pripada SMC, je vse pomembnejše ukrepe iz pogodbe mogoče najti že v predvolilnem programu SDS – stranke, ki v zadnjih letih vztrajno govori o "krivosodju".
Koalicija tako napoveduje vzpostavitev instančnega sistema, po katerem višja sodišča primerov ne bodo smela vračati na nižjo stopnjo. Isto obljubo je mogoče najti že v koalicijskem sporazumu Šarčeve vlade. Naši sogovorniki iz pravosodnih krogov opozarjajo, da bo to v praksi težko doseči. V tem primeru bi morala višja sodišča izvajati tudi celotno izvedbo dokaznega postopka v posameznih zadevah, kar zdaj počnejo le sodišča prve stopnje.
"Kako bo to izgledalo v kompleksnejših zadevah, recimo pri Balkanskem bojevniku?" se je spraševal eden od naših sogovornikov, ki je želel ostati neimenovan. Ista zgodba je z napovedano uvedbo možnih ločenih mnenj sodnikov že na prvi stopnji, saj tam v senatih sedijo le dva sodnika in trije sodniki porotniki iz civilne družbe.
Bo SDS "krivosodje" res prepustila SMC?
V vladni program se vrača ustanovitev specializiranih sodišč za pregon najtežjih oblik gospodarske kriminalitete. Te je že leta 2016 želel uvesti tedanji pravosodni minister Goran Klemenčič, zagovarja pa jih tudi specializirano državno tožilstvo. Najmanj mu je naklonjena sodna veja oblasti. Nasprotno nova koalicija v pogodbo ni uvrstila prenove zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. Kot je znano, je ustavno sodišče razveljavilo del zakona, po katerem je specializirano državno tožilstvo leta 2017 tožbo vložilo tudi proti Janši.
Najbolj bodo odmevale načrtovane spremembe zakonov o sodnem svetu in državnem tožilstvu. V SDS se zavzemajo, da dela sodnikov ne ocenjuje več sodni svet, ampak predsedniki sodišč. To bi skupaj z drugimi ukrepi pomenilo večji "nadzor na učinkovitostjo" dela sodišč. Državne tožilce pa bi čakalo preverjanje v primeru, ko se bodo odločili, da zavržejo kazenske ovadbe. V primeru, če bi se ovadbe nanašale na sume hujših kaznivih dejanj, bi se morala pod odločitev posameznega tožilca podpisati skupina tožilcev.
Koalicijska pogodba ne omenja uvedbe (triletne) preizkusne dobe sodnikov, ki jih je napovedovala Šarčeva koalicija. SDS je bila sicer v svojem volilnem programu izredno ostra do slovenskega sodstva. Obljubljala je natančen pregled in revizijo vseh postopkov izvolitev sodnikov v trajni mandat po letu 1994, časovno omejitev sojenj na vseh stopnjah, uveljavitev enakega statusa žrtev totalitarizmov ...
Njeni člani in predsednik so napadali tudi posamezne sodnike - od nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše naprej. Tudi s tega vidika je nelogično pričakovati, da bo področje pravosodja v celoti prepustila SMC.
