Medtem ko se javni zdravstveni zavodi že leta soočajo z izgubami iz poslovanja in likvidnostnimi težavami, dodatno pa je po njih udarila epidemija novega koronavirusa, je pri koncesionarjih povsem drugače.
Naša analiza poslovanja 15 največjih prejemnikov sredstev od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pokazala:
- da so se njihovi prihodki v lanskem letu povečali za 11 odstotkov in dosegli najvišjo raven doslej.
- zanje je ključen javni zdravstveni denar. Kar 72 odstotkov prihodkov dobijo na podlagi koncesijske dejavnosti od ZZZS, preostalo pa od samoplačnikov. Po neuradnih informacijah se prilivi iz zdravstvene blagajne v letošnjem letu še povečujejo.
- najbolj služijo tisti, ki se ukvarjajo s slikovno diagnostiko (magnetna resonanca, ultrazvok, računalniška tomografija), kirurgijo, ortopedijo in očesno dejavnostjo, torej z zdravstvenimi storitvami, kjer so po zadnjih podatkih iz marca letos najdaljše čakalne vrste.
- njihov čisti dobiček se je zvišal za kar 20 odstotkov in dosegel rekordnih deset milijonov evrov. Na vsak evro ustvarjenih prihodkov so zaslužili 12,5 centa dobička, kar je skoraj trikrat več od povprečja slovenskega gospodarstva.
Poslovanje največjih 15 koncesionarjev v zdravstvu v letu 2019
Kdo dobi največ denarja od ZZZS
V lanskem letu je 15 izbranih koncesionarjev ustvarilo za več kot 81 milijonov evrov prihodkov, kar je osem milijonov evrov več kot v letu pred tem. Od tega so samo od ZZZS prejeli več kot 58 milijonov evrov, še dodatnih nekaj milijonov evrov pa od komercialnih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Največji zasebni koncesionar v zdravstvu je družba za dializno zdravljenje Nefrodial, ki je v lasti nemškega Freseniusa in ima že šest centrov po Sloveniji (v Celju, Črnučah, Krškem, Naklem, Dragomeru in v Mariboru), v katerih zdravijo približno četrtino vseh pacientov v Sloveniji. Lani so opravili 57.160 dializ, kar je 11,4 odstotka več kot v letu 2018, letos pa naj bi bila ta številka po načrtih še višja.
Sledijo center za srčne operacije MC Medicor Metke Zorc, ki deluje v Ljubljani in Izoli, praktično vse prihodke pa ustvari na koncesijo. Pri vrhu sta tudi Diagnostični center Vila Bogatin z Bleda in Kirurški sanatorij Rožna dolina, ki ravno sedaj dobivata novega lastnika. Med večjimi prejemniki sredstev so še diagnostični radiološki center Medilab iz Ljubljane, Kirurgija Bitenc ter diagnostična centra MDT&T iz Maribora in Digitalna slikovna diagnostika s Ptuja.
Med tistimi, ki so od ZZZS prejeli več kot milijon evrov, so še diagnostični center MTC Fontana iz Maribora, medicinski center Iatros - Dr. Košorok, ki se specializira za proktologijo, ortopedski center Arbor Mea in Očesni kirurški center Dr. Pfeifer.
Nekateri zasebni izvajalci dobijo skoraj vse prihodke od ZZZS, saj se ukvarjajo s tako dejavnostjo, ki je draga in samoplačnikov skorajda ni (dialize in srčne operacije). Tako je tudi v primeru Kirurgije Bitenc, ki je v lasti znanega zdravnika in kirurga Marka Bitenca, člana zdravstvenega sveta pri ministrstvu za zdravje.
Spet drugi večino prihodkov ustvarijo na trgu. Tako je v ljubljanskem medicinskem centru Barsos, ki je bil nekdaj v lasti zdaj že pokojnega Saše Baričevića, zanj pa delajo številni zdravniki iz UKC Ljubljana. V Barsosu so v preteklosti zdravili številne znane in vplivne Slovence. Med tistimi, ki so odvisni predvsem od samoplačnikov, sta zasebna ortopedska centra MD Medicina in Artros iz Ljubljane.
Milijonski dobički v diagnostiki
Da je na trgu zdravstvenih storitev velik potencial in se bodo javni in zasebni izdatki za zdravstvo v prihodnje le še povečevali, so ugotovili tudi v zavarovalnicah Triglav in Sava Re. Kupili so več centrov, ki se specializirajo na diagnostiko in ambulantno zdravljenje: Diagnostični center Vila Bogatin, MTC Fontana, zdravstveni center Aristotel v Krškem in medicinski center Cardial v Ljubljani. Kot smo razkrili, bodo v kratkem od privatizacijskega mogotca Igorja Laha kupili še Kirurški sanatorij Rožna dolina.
Veliki premiki na trgu zasebnih koncesionarjev in samoplačniških storitev niso nobeno presenečenje. Naša analiza je pokazala, da praktično vsi največji koncesionarji v zdravstvu povečujejo obseg prihodkov in poslujejo z dobičkom.
Nekaterim uspevajo izjemni rezultati. V ljubljanskem Medilabu, kjer opravljajo storitve magnetno resonanco in računalniško tomografijo, so ob nekaj več kot šestih milijonih evrov prihodkov ustvarili skoraj dva milijona evrov dobička. Večino tega so jim prinesle koncesijske (in ne samoplačniške) storitve. Visoke dobičke dosegajo tudi v MDT&T, očesnem kirurškem centru Dr. Pfeifer in zasebnem radiološkem centru DSD s Ptuja, ki ga ravno sedaj kupujejo osebe z dobrimi stiki pri aktualni oblasti.
Zasebnikom bi razdelili še 50 milijonov evrov
Največji koncesionarji, ki že sedaj iz leta v leto širijo dejavnost in povečujejo obseg opravljenih storitev in posegov, si dodatna sredstva obetajo tudi od nacionalnega razpisa za skrajševanje čakalnih vrst, ki ga je napovedal minister za zdravje Tomaž Gantar in za katerega bo šlo iz proračuna skoraj 50 milijonov evrov.
Na njem se bodo lahko za javni denar po napovedih potegovali tudi čisti zasebniki, ki v preteklosti niso uspeli priti do koncesije. Zaradi tega na vlado Janeza Janše že letijo številni očitki, da vrata na široko odpira privatizaciji zdravstvenega sistema.
Zdravniki, sindikati, opozicija in mnogi drugi največji problem vidijo v delu zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu, ki v popoldanskem času skrbijo za iste bolnike, za katere dopoldne niso imeli časa. V veliko primerih zasebniki nimajo zaposlenega lastnega strokovnega kadra, temveč po pogodbah najemajo zdravnike, ki so redno zaposleni v javnih zavodih.
S tem se siromašijo bolnišnice, ki delujejo v bližini teh "zasebnih" centrov. Eden od sogovornikov, ki je želel ostati neimenovan, je opozoril, da v prihodnosti med radiološkimi inženirji ne bo nobenega interesa za delo v javnem zdravstvu, če pa lahko pri zasebnikih na koncesijo dobijo bistveno višjo plačo. To pomeni, da bodo morali radiološke oddelke v bolnišnicah zaradi pomanjkanja kadra enostavno zapreti.
