Z Jankovićem se pogosto ne strinjam. Ampak zdaj ima prav. (PREJELI SMO)

Zakaj kot nekdanji ravnatelj menim, da je napovedana reorganizacija vrtcev v Mestni občini Ljubljana (MOL) dobra ideja?

Avtor: Doc. dr. Bojan Macuh
sreda, 3. 1. 2024, 13:00


Zoran Janković
"Predlog ljubljanskega župana Zorana Jankovića je dober in ga bodo verjetno povzeli tudi drugi župani slovenskih mestnih občin."
Sa. R.

Že dlje časa ugotavljamo, da postaja slovenski šolski sistem zastarel in bo potrebno nekaj spremeniti. Ideja o spremembah je že stara, a ostalo je samo pri zamislih. Tokrat je napočil čas, da se k temu pristopi.

Zadnja novica, da prihaja do reorganizacije vrtcev v Mestni občini Ljubljana (MOL), je verjetno v marsikateri mestni občini spodbudila podobno razmišljanje. No, pa ta ideja sploh ni nova. Že leta nazaj so delali na tem, a očitno je politika držala figo v žepu in do realizacij ni prišlo. Občina kot ustanoviteljica vzgojno-izobraževalnih zavodov je namreč tista, ki ima škarje in platno v rokah – finance in investicije, če prevedem v realnost.

Kot bivši ravnatelj sem predloge v veliki meri podpiral, saj sem bil in sem še vedno mnenja, da morajo biti vloge vodstvenih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih deljene na menedžment in pedagoško vodenje. Danes je vse to zajeto v eni osebi. In ker so ravnatelji vrtcev in šol posamezniki oziroma posameznice, ki so po osnovni izobrazbi učitelji, se postavlja vprašanje kakovosti vodenja na področju poslovanja, organizacije, investiranja ipd.

Menim, da so vsaj v veliki meri kompetentni za pedagoško vodenje, čeprav se morajo "novo imenovani" na začetku veliko naučiti. Ni namreč enako poučevati v razredu in voditi tiste, ki poučujejo. V vsem procesu se pogosto srečujejo z veliko težavami, ki jih potem rešujejo, kakor vedo in znajo. V kombinaciji z dogovarjanjem z občino in pristojnim ministrstvo, čemur pa pogosto sledijo inšpekcijski nadzori, saj enostavno vsega ni mogoče urediti, kot se pričakuje od vodstva vzgojno-izobraževalne ustanove.

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.
Katja Kirn Vodopivec

Pedagoško delo je treba ločiti od menedžerskega

Postavlja se vprašanje, kako smotrno in najbolj primerno razdeliti funkcijo ravnatelja oziroma ravnateljice vrtca ali osnovne šole, da bo delo opravljeno kakovostno, skladno z letnim delovnim načrtom, dogovorom in potrditvijo sveta zavoda, predvsem pa z občino ustanoviteljico.

Pa si poglejmo vlogo in osnovne naloge pedagoškega vodje v vrtcu ali šoli:

- načrtuje in izvaja pedagoško delo, ki zajema razvijanje učnih načrtov in programov, ki ustrezajo pedagoškim ciljem in standardom. To so spremljanje in ocenjevanje učiteljskega dela ter zagotavljanje kakovostnega poučevanja. Skrbi za ustrezno uporabo učnih metod in strategij dela.

- organizira in vodi pedagoške sestanke, usposabljanja ter delavnice za učitelje (v dogovoru tudi z zunanjimi sodelavci). Spremlja in spodbuja učitelje k strokovnemu razvoju, kakor tudi uvaja nove pedagoške pristope in tehnologije skupaj s pristojnimi službami Zavoda RS za šolstvo in pristojnega ministrstva.

- seveda v osnovi vodi pedagoški kader. Razporeja naloge in odgovornosti med učitelje. Skrbi za dobro komunikacijo med člani pedagoškega tima. Rešuje morebitne konflikte in spodbuja k pozitivnemu delovnemu okolju.

- organizira srečanja s starši in skrbi za redno komunikacijo. Mora se odzivati na vprašanja, skrbi in predloge staršev in sodelovati z njimi pri različnih dogodkih in projektih.

- spremlja napredek učencev, analizira rezultate preverjanj znanja in spremlja napredek učencev. Skupaj s pedagoškimi delavci po potrebi oblikuje ukrepe za izboljšanje rezultatov in pedagoške prakse.

Običajno posameznik samo pade v "pisarno" in potem se začne kalvarija. Eden od znancev je dejal, da mu je bila želja postati ravnatelj, ker je to bil zanj neki novi izziv. Na delovnem mestu ravnatelja je vztrajal celih šest mesecev.

- skrbi za varnost in dobro počutje otrok ali učencev v vrtcu ali šoli. Sodeluje s strokovnjaki in starši pri reševanju morebitnih težav. Sodeluje pri administrativnih nalogah, ki so povezane z vodenjem vrtca ali šole, pripravlja poročila in dokumentacijo o pedagoškem delu.

Pedagoški/-a vodja ima torej ključno vlogo pri oblikovanju vizije in usmerjanju pedagoškega procesa v ustanovi. Pri tem se osredotoča na razvoj otrok ali učencev in daje podporo strokovnemu razvoju učiteljskega kadra.

Ravnatelji so preobremenjeni

To smo že vse slišali, boste dejali. Seveda, če ne neposredno pa vsaj posredno. In potem se kdo vpraša, ali ni to veliko, zelo veliko dela za posameznika oziroma posameznico, ko se odloča za prevzem tako pomembne vloge, kot je vodenje vrtca ali šole. Kako se lahko kakovostno posveča nalogam, ki ga/jo čakajo na ekonomske, menedžerskem in organizacijskem področju ob vseh zahtevnih nalogah, ki jih ima kot pedagoški vodja? Odgovor je, zelo težko.

V nadaljevanju zato še nekaj o nalogah, ki bi jih opravljal oziroma izvajal menedžer, če pride do tovrstnih sprememb. Prevzemal/-a bi vse ostale naloge, ki so sedaj združene v eno vodenje. Skrbel bi za učinkovito upravljanje celotne organizacije ter zagotavljanje optimalnih pogojev za delo pedagoškega osebja in učenje otrok ali učencev. Poglejmo nekatere ključne naloge, ki jih bi jih oz. ji bo izvajal menedžer/-ka vrtca ali šole in vključujejo delo, za katerega pedagoško usposobljeni kader nima ravno pravih znanj, veščin in tehnik:

- upravlja finančne vire (proračun skupaj z občino),

- spremlja in posodablja pravilnike skladno z zakonodajo, vodi vse zaposlene (zaposlovanje), sodeluje s starši (tega ne pridobi s fakultetno izobrazbo),

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.
Alenka Tratnik

- upravlja objekt (adaptacije, novogradnje),

- analizira uspešnost, sodeluje z zunanjimi partnerji (lokalna skupnost, vrtci in šole, organizacije in društva v šolskem okolišu in izven, Zavod RS za šolstvo, pristojno ministrstvo),

- skrbi za razvoj in izboljšanje kakovosti (izobraževanja, uvajanje inovacij), zagotavljanje pozitivnega delovnega okolja, skrb za druženje (team building) in sprostitev (športna druženja, delovne ekskurzije …) ter druge naloge v povezavi z ohranjanjem kakovosti in zadovoljstva vseh akterjev: učencev, staršev in seveda zaposlenih.

Ključno vlogo ima pri organizacijskem in administrativnem delovanju ustanove ter pri ustvarjanju pogojev za učinkovito delo pedagoškega osebja in razvoj učencev oziroma otrok. Računovodstvo pa običajno prepusti računovodskemu servisu, sploh če je ustanova manjša oziroma z manj zaposlenimi in učenci.

Eni ravnatelji obupajo, druge imajo radi, ker kimajo

Gotovo sem še kaj izpustil. Sami lahko presodite, kako kompleksna je dandanes (tudi v preteklosti je bilo podobno) vloga in naloge ravnatelja/ravnateljice v slovenskem vrtcu oz. osnovni šoli. Vseh potrebnih znanj, kot sem že omenil, niti najmanj ne dá fakulteta, pa tudi Šola za ravnatelje ne. Običajno posameznik samo pade v "pisarno" in potem se začne kalvarija. Eden od znancev je dejal, da mu je bila želja postati ravnatelj, ker je to bil zanj neki novi izziv. Na delovnem mestu ravnatelja je vztrajal celih šest mesecev, poznam pa tudi takšnega, ki je zaključil ugotavljanje izziva v dveh.

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.
Ambrož Sardoč

Bolj iznajdljivi zahtevano osvojijo v letu ali dveh, nekateri hitro obupajo, spet tretji vztrajajo ne glede na kakovost opravljenega dela in njegove rezultate, četrti pa so lahko tudi odlični v svoji vlogi in naloge opravljajo več mandatov. Zakaj tako dolgo? Ker se okolje nanje navadi, občina jih sprejme kot dobre sogovornike (včasih tudi zaradi kimanja), učitelji pa sčasoma ugotovijo, da bolje imeti "starega" ravnatelja, na katerega so se navadili, poznajo njegov način vodenja in tako iz leta v leto. Pravijo, da se nikoli ve, kako "bo pometala nova metla", če pride do sprememb.

Do teh pa bi morali priti in upam, da bo čim prej. Morda najprej z reorganizacijo, da menedžer pokriva delo vseh vrtcev oziroma vseh šol v mestnih občinah, kasneje pa morda še kaj, čemur se danes izogibajo na pristojnem ministrstvu – kakovost, kakovost in še enkrat kakovost: vodenja, znanja, dodatnega izobraževanja, odnosov, nevmešavanja lokalne politike pri izboru ravnatelja/ravnateljice in še čem.

Potem bodo tudi rezultati naših otrok, predvsem učencev osnovnih šol boljši ali med boljšimi. Kar pa vseeno ne pomeni, da se v vrtcih in šolah ne dela dobro. Nasprotno, le naloge so mogoče pretežke za izvajalce in na koncu, kar je še vedno najpomembnejše, niso evalvirane, da bi se na osnovi morebitnih napak kaj naučili. Čeprav se načeloma ne strinjam s potezami ljubljanskega župana, menim, da je predlog dober in ga bodo verjetno povzeli tudi drugi župani slovenskih mestnih občin.

O avtorju

Doc. dr. Bojan Macuh je sociolog, predavatelj in nekdanji ravnatelj.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.