Šestletnega obdobja Dejana Židana v stranki Socialnih demokratov (SD) je konec. Njegova dediščina ni ne bleščeča ne slaba, ampak nekje vmes. Vodenje stranke je prevzel spomladi 2014. Tedaj je veljal za človeka, ki bo po odhodu Igorja Lukšiča povezal stranko, v kateri je bil še vedno močan duh Boruta Pahorja. Z novo energijo in obrazom se je SD želela zavihteti na vrh leve sredine.
Še istega leta je SD doživela prvi hladen tuš. Na parlamentarnih volitvah je osvojila le šest poslanskih mandatov, Kljub temu ji je uspelo navrtati številne luknje v vlado Mira Cerarja. Leta 2018 je pod Židanom dobila deset poslancev, še vedno tri manj od Liste Marjana Šarca (LMŠ), ki je nato vodil manjšinsko vlado.
Židan ni izpolnil ključnega cilja stranke – prevzema primata na levi sredini, ki v Sloveniji odpira pot do vodenja vlade. Čeprav je SD edina stranka tega pola s kadrovsko globino, infrastrukturo in terenom, je vedno ostala prekratka. Med razpravami o tem, ali je to največji možen domet stranke pod njenim retorično ne najbolj spretnim predsednikom, je preživljala tudi krizo identitete.
Kriza identitete SD in ura resnice
Premik proti levi ji je oteževal pojav Levice. Pod Židanom je izgubila največja slovenska mesta. Med mestnimi občinami vlada le v Kranju, Velenju, Murski Soboti in na Ptuju. V nekdanjih trdnjavah – Ljubljana in Obala – je na politični margini. Šele v zadnjem času ugotavlja, da bi se morala iz "tretje poti" dokončno vrniti v polje socialnih politik in delavskih pravic. Na roko ji ni šlo niti dogajanje v Evropi. V zadnjem desetletju namreč socialdemokratske stranke ali izgubljajo podporo ali celo izginjajo s političnih prizorišč – celo v državah, kjer so imele po drugi svetovni vojni ključno vlogo.
Ura resnice za SD je bil januarski odstop Marjana Šarca s položaja predsednika vlade, po katerem so številni napovedovali postopni zaton LMŠ. Toda SD tudi v tem položaju ni uspela priti na prvo mesto na levi sredini.
LMŠ v javnomnenjskih anketah ostaja na drugem mestu za SDS. V opoziciji je prevzela pobudo: vložila je interpelacijo proti ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku, ki se ji je SD šele naknadno pridružila, in zahtevala preiskovalno komisijo zaradi poslov z zaščitno opremo. Šele pozneje je Židan govoril, da "bi si celotna vlada zaslužila interpelacijo". Šarcu so zagotovo pomagali tudi Janševi napadi, saj so ga v očeh javnosti utrdili kot največjega kritika vlade.
Preberite še:
Kaj Janša dobi, če Počivalšek res gre
Brodolom socialdemokracije. Lahko Dejan Židan obrne svojo ladjo?
Konec podmiznih dogovorov s SDS?
V SD so v zadnjih mesecih priznavali, da imajo v opoziciji težave. "Treba bo ugotoviti, ali je težava sporočilo ali sporočevalec," nam je že pred časom dejal eden od pomembnejših članov stranke.
Spoznanje, da je Židan problem in ne rešitev, je raslo iz meseca v mesec. Ko je Židan pristal na častni umik, je vsem odleglo. Za zamenjavo so navijali domala vsi pomembnejši člani stranke in njene "sive eminence": od nekdanjega glavnega tajnika Uroša Jauševca do starejšega dela članstva. Ni skrivnost, da je Fajonovi naklonjen tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Za prihod Fajonove je v zadnjem obdobju navijal še glavni tajnik SD Dejan Levanič, ki je imel ključno vlogo pri mehkem prehodu, brez pretresov, ki so se v stranki zgodili ob odhodu Boruta Pahorja.
V stranki v Tanjo Fajon polagajo številne upe. Najprej zaradi njenih precej večjih retoričnih spretnosti. V njej vidijo moderno evropsko političarko – progresivko, ki bo SD vrnila v bazen urbanih volivcev, iz katerega je pod Židanom dokončno odšla.
Vprašanje je, kaj bo z raznimi podmiznimi dogovori o kadrovskem in poslovnem sobivanju v sistemih javne uprave in velikih državnih podjetjih, ki jih SD tradicionalno sklepa s SDS. Fajonova je namreč med vsemi politiki SD najbolj priljubljena tarča Janševe stranke in Nova24TV. Označujejo jo za "Sorosovo plačanko". Tudi zato, ker je v evropskem parlamentu kritizirala zlorabe pravosodja, demokratičnih standardov in pravic na Madžarskem, od koder prihaja denar za medije SDS.
Projektne vlade ne bo, SD čaka na volitve
Njeno imenovanje bo že takoj prineslo premike na političnem prizorišču, kar je dobra novica. Židan je bil ob Alenki Bratušek največji zagovornik ideje o projektni vladi, ki bi jo še v tem sklicu državnega zbora sestavile stranke z levega in liberalnega političnega pola. Med drugimi politiki in strankami ni padla na plodna tla, do nje pa so bili kritični tudi številni v SD. Poročali smo že, da bi šlo za nov "ne-Janša" projekt, ki za sabo nima nobenih vsebinskih temeljev, ampak prej kadrovske in poslovne motive.
Prihod Tanje Fajon pomeni, da je teh idej zelo verjetno konec. V SD očitno stavijo na razpad vlade Janeza Janše, ki bi prinesel predčasne volitve. Skušajo jih pospešiti s poslanskimi prestopi. Prejšnji teden so tako SMC "ukradli" Gregorja Židana. Pri tem računajo na veliko priljubljenost Tanje Fajon tako znotraj kot zunaj stranke. Na evropskih volitvah je sama s 53.000 glasovi prinesla odličen rezultat SD.
Ali bo njeno imenovanje sprožilo še nekatere druge spremembe v stranki, za zdaj ni jasno. Židanov odhod utegne omajati položaj vodje poslanske skupine Matjaža Hana, ki je leta 2014 zdaj že nekdanjemu predsedniku utrl pot na vrh stranke. Med možnimi kandidati za vodenje SD se je sicer v zadnjih mesecih omenjalo več imen. Ob Tanji Fajon še evropskega poslanca Milana Brgleza, poslovneža Sandija Češka, veleposlanico Marto Kos ...
Lani spremenjeni statut Fajonovi omogoča, da lahko stranko začasno vodi dlje časa, saj dokončne odločitve, kdaj bo kongres, še ni. "Njena preizkusna doba utegne biti dolga," nam je dejal eden od vidnejših članov. Fajonova ne bo imela lahke naloge. SD je simbol "etablirane" politike, ki ji predvsem mladi ne zaupajo, saj ne zaznava njihovih problemov. Tudi svež obraz ne bo prikril lukenj v politični vsebini stranke, ki nikoli ni bila vajena biti v opoziciji.
V vsakem primeru je zdaj jasno – če tudi Tanja Fajon stranki ne bo prinesla odmevnejšega rezultata, bo prave razloge za to treba najti drugje.
