Zato pa niti izvolitev nove vlade Slovencem ni preprečila, da bi bili znova enotni. Virus, ki je razdružil Evropo, je Slovence združil in tako je tudi prav. Nazadnje je virus enotnosti med Slovenci razsajal od decembra 1990 pa do Depale vasi 1994. O tem obdobju uradna slovenska zgodovina bolj ali manj molči, kot da bi se sramovala časov, v katerih so v vladi skupaj sedeli ljudje, ki so osamosvojili Slovenijo, s pokojnim Pučnikom vred. Od Depale vasi dalje Slovenija nima več normalne politike, imamo zgolj to, da se kučanisti mlatijo z janšisti in obratno. Od takrat tudi nimamo miru pred posesivno sadističnim ukvarjanjem slovenskih politikov z zgodovino namesto z blagostanjem državljanov. Naj nam ta virozni premor prinese blagrov modrosti in očiščenja in nam iz glav izbriše domobrance in partizane, janšiste in kučaniste, po možnosti s kolaborantom Rupnikom in oportunistom Rožmanom vred.
Ko se ljudje v trgovinah spopadajo za toaletni papir, je težko verjeti, da je človek homo sapiens in da smo napredna civilizacija. Je mar napredek, če si ljudje brišejo rit s papirjem? A to ne pomeni, da enim čez noč postane čista rit pomembnejša od čistega razuma, temveč da treh čistih že prej niso imeli. Slavoj Žižek je zadevo poenostavil in spet izstrelil nekaj borbeno-revolucionarnih misli. Sklenil je, da bo zaradi koronavirusa po svetu prevladal komunizem in s tem še petnajstič v zadnjih 30 letih vzbudil lažno upanje slovenski Levici in svetovni levici. Če bi prebral kolumno "Virus diktatur", bi lahko ugotovil, da Kitajski komunizma ni dal virus, ampak obratno. Kitajski komunizem je dal svetu koronavirus. Pa tudi prej komunizem ni prevladal, ampak je zavladal. Revolucionarna elita ga je vsilila prestrašenemu ljudstvu. Ko so ljudje dojeli radosti komunizma, pa niso mogli več iz njega ven.
Tako kot ob vseh nesrečah človeštva, so se oglasili teoretiki zarot. Prvi so kot vedno tisti, ki trdijo, da so virus spustili Amerikanci, da bi zatrli Kitajce, zdaj pa jim vračajo tisti, ki trdijo obratno. Spet drugi trdijo, da gre za zaroto svetovnega združenja feministk, ker je med žrtvami koronavirusa kar 70 odstotkov moških. Nazadnje se bodo oglasili še ploskozemci, tisti, ki verjamejo, da je zemlja ploščata in da človek nikoli ni bil na luni. Ti bodo trdili, da koronavirus sploh ne obstaja, ampak gre za kolektivni privid in histerijo, ki jo preko podkupljenih medijev širijo prostozidarji in Sorosevi plačanci. Za takrat upam, da bodo najhujši učinki epidemije za nami in bomo dojeli, da smo prizadeli naravo in nam je narava primazala klofuto.
Pandemija bo prizadela globalizacijo. Prevladali bodo nacionalisti, ki bodo svoje države zapirali pred drugimi, ljudje pa bodo hoteli imeti svoje Putine, Orbane, Xi Jing Pinge in mogoče Trumpe. Še migranti bodo ostali doma. A tako ne bo za dolgo, svet je postal preveč soodvisen, pa tudi držav, ki bi lahko postale povsem samozadostne, je sila malo. Ker nismo dovolj investirali v proizvodnjo hrane in smo vso predelavo in trgovino prodali Hrvatom, smo močno odvisni od uvoza hrane. Ko gre za samozadostnost, pa se pri hrani vse začne in konča.
Naj sklenem. Enotnost ni človeška lastnost, še posebej ne pri Slovencih, je pa občasno nujna. Odkar imamo novo vlado, se zdi, da je pilot končno v letalu, kam leti, pa še ni jasno. Ob Janši in Kacinu manjka še Bavčar, ki ga je treba amnestirati. Potem se ga da lahko nazaj v luknjo ali pomilosti. Kako se bomo vseh skupaj znebili po koncu epidemije, bomo razmišljali potem. Če ne bodo Žižkovi revolucionarji uvedli komunizma, bomo po zmagi, če bo vse po sreči, spet imeli volitve in se bomo o njih in vseh drugih politikih lahko demokratično izrekli, kakorkoli pač.
Naj gre ta epidemija čim prej mimo. Tokrat v upanju, da bomo to hudo lekcijo narave vzeli zares in bomo končno vsa zgodovinska sranja vrgli čez ramo in se posvetili reševanju neumnosti, ki jih počnemo zdaj. Stanislaw Jerzy Lec je bil že zdavnaj daljnoviden: "Vse je v rokah človeka, zato si jih pogosto umivajmo."
O avtorju:
Matija Sejalec, kolumnist necenzurirano.si, je svobodomiselni intelektualec in ljubiteljski slikar, ki meni, da lahko dobra slika prepriča več ljudi kot slaba politika.
