Kako v enem dnevu zaslužiti 21 tisoč evrov? Vprašajte upravo Petrola
Zakaj so bili v Petrolu tako trdno prepričani, da jim bo nova vlada dvignila marže takoj po začetku mandata? Ker so pred tem delali vse, da bi prišla na oblast.
Povprečna letno neto plača v Sloveniji brez regresa, božičnice in drugih dodatkov trenutno znaša približno 20 tisoč evrov. Po zadnjih podatkih imata kar dve tretjini zaposlenih plačo, ki je nižja od povprečne. To pomeni, da tudi po letu dni dela v žep ne dobijo zneska, s katerim bi si lahko kupili štiri kvadratne metre novega stanovanja v Ljubljani.
A obstajajo tudi izjeme. V Sloveniji imamo namreč finančne genije, ki jim uspe povprečno letno neto plačo zaslužiti v enem samem dnevu. In verjeli ali ne, ti ljudje prihajajo iz podjetja, v katerem je uradno največji lastnik država.
Dame in gospodje, spoznajte upravo Petrola, tiste domače energetske družbe, ki je lani ustvarila rekordnih 174 milijonov evrov čistega dobička, a je zaradi dviga minimalne plače javno grozila s selitvijo menedžerskih delovnih mest na Hrvaško.
Kako je torej štirim ljudem iz vrha Petrola v enem samem dnevu uspelo zaslužiti več kot 21 tisoč evrov? In kaj vse je s tem narobe?
Preberite še:
Kako so nas nategnili z bojem proti korupciji #komentar
Ko se Petrolova uprava naenkrat spomni, da bi kupovala delnice
Petrolu je nova vlada minuli petek, 12. junija, torej na osmi dan svojega mandata, dala darilo. Marže na pogonska goriva mu je efektivno dvignila za več kot štiri cente. Za lažjo predstavo: vsak dodatni cent marže Petrolu prinese približno 10 milijonov evrov dobička.
Logično je, da je že naslednji trgovalni dan na ljubljanski borzi, torej v ponedeljek, 15. junija, tečaj delnice Petrola zrasel kar za pet odstotkov. In zdaj pozor: tik pred to odločitvijo vlade, ki bo zelo ugodno vplivala na poslovanje Petrola, so večje pakete delnic te družbe začeli kupovati ljudje iz njene uprave na čelu s predsednikom Sašom Bergerjem. Od konca maja naprej so skupaj kupili za 74 tisoč evrov delnic Petrola.
Je šlo za sum zlorabe notranjih informacij? Ne, ampak za čisto naključje, nas prepričujejo iz Petrola, saj da za prihajajoči dvig marže niso mogli vedeti. Mar res ne?
V četrtek, 21. maja, je novinarka Financ na skupščini delničarjev Petrola vprašala največjega zasebnega lastnika družbe Darija Južno, kaj je z dvigom marže. "Kje je še to," ji je odgovoril Južna. Naslednji dan je bil Janez Janša v parlamentu izvoljen za mandatarja. Pet dni pozneje, 27. maja, je Berger kupil za dobrih 21 tisoč evrov Petrolovih delnic.
Pred tem Berger skoraj dve leti ni kupil niti ene same delnice Petrola. V naslednjih dneh so sledili nakupi, ki sta jih opravila dva člana uprave in izvršni direktor. Med ostalimi lastniki jih je v istem času kupoval le še ljubljanski kralj banan Izet Rastoder. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi kaj takega počela uprava kakšne družbe, ki kotira na borzi v New Yorku?
Preberite še:
Kdo je kupoval delnice Petrola pred dvigom marže? Šef uprave in kralj banan
Kje je padla Golobova vlada
Tu pridemo do bistva zgodbe: zakaj so bili v Petrolu tako trdno prepričani, da jim bo nova vlada takoj po začetku mandata dvignila marže? Ker so pred tem delali vse, da bi prišla na oblast.
Gledano za nazaj je jasno, da si je vlada Roberta Goloba enega večjih žebljev v lastno krsto zabila marca 2025. Leto dni pred volitvami je namreč daleč od oči javnosti, očitno v krogu nekaterih najmočnejših ljudi v tej državi, padla odločitev o novi sestavi nadzornega sveta Petrola. Z njo je Dari Južna še utrdil svojo vlogo dejanskega gospodarja Petrola, čeprav ima v rokah le dobro desetino njegovih delnic.
Od te točke naprej je Petrol postal ključni kapitalski center moči, ki je Golobovo vlado postavil pred izbiro: ali dvig marž ali vojna. In zgodila se je vojna. Vse ključne točke napada na Golobovo vlado imajo namreč isti izvor - Petrol.
Že iz Jugoslavije vemo, da so zaprte črpalke vedno zanesljiva metoda za generiranje jeze ljudi. Tako je v dneh pred volitvami zgolj na Petrolovih servisih naenkrat zmanjkalo nafte. Le vozniki cistern, ki delajo za Petrol, so dobivali sporočila, naj ostanejo doma. Neverjetne težave pri prevozih nafte, ki jo je bilo v skladiščih dovolj za več mesecev, so "ugrabile" kar eno uro zadnjega predvolilnega soočenja na Pop TV.
Preberite še:
Kdo voznikom cistern ni dovolil, da na Petrolove "pumpe" vozijo nafto
Se spomnite, kam se je odpeljal Stevanovićev telefon?
Po volitvah je sledila absurdna epizoda s telefonom Zorana Stevanovića, ki naj bi ga Petrolov hišni odvetnik Marko Zaman odpeljal na sestanek z Južno. Takoj po tem dogodku je Resni.ca postala trdni člen nove Janševe koalicije v parlamentu, Stevanović pa njegov predsednik.
Nato smo izvedeli še, da član Petrolove uprave Marko Ninčević, ki se v teh dneh krčevito bori za prevzem vodenja Slovenskega državnega holdinga (SDH), že nekaj časa Stevanoviću svetuje pri energetskih vprašanjih. Pa da je Petrol postal sponzor zveze vaterpolskih društev, ki jo vodi prvi mož Resni.ce, njenim poslancem pa v policijski preiskavi sumov domnevnega podkupovanja pomaga Petrolov odvetnik Zaman.
In za konec: tudi eno od dveh gradbenih podjetij, ki bosta poslancu Resni.ce Borisu Mijiču s priznanjem dodatnih neobračunanih del pri gradnji zapora v Dobrunjah pomagali poravnati neplačane davke do države, je v lasti največjega zasebnega delničarja Petrola.
Že iz vsega tega je bilo jasno, da bo nova vlada prej ali slej maržo dvignila, le točno kdaj, ni vedel nihče. No, očitno skoraj nihče. Ko je bilo dokončno jasno, da je nova vlada desnice le še vprašanje časa, so posamezniki iz vrha Petrola začutili potrebo po nakupih delnic družbe, ki jo vodijo. Njihova vrednost je že zdaj blizu najvišji v zadnjih petih letih. Vsi srečni, vsi zadovoljni.
Preberite še:
Kaj druži poslance Stevanovićeve Resni.ce in Petrol? Isti odvetnik
Šrot in ostali so bili amaterji
Slabih 20 let nazaj, v času "tajkunskih" imperijev Boška Šrota, Igorja Bavčarja in drugih smo se v Sloveniji resno ukvarjali z dilemo, ali je kapital že postal močnejši od politike. Kmalu zatem se je ta zagata sama rešila s "pokom" slovenskih delniških balonov.
Toda Pivovarna Laško in Istrabenz tudi na vrhuncu moči nista bila nič v primerjavi s tem, kar v zadnjih mesecih gledamo v povezavi s Petrolom. V politični boj se je namreč aktivno vpletlo daleč največje domače naftno podjetje, ki je še vedno v tretjinski lasti države. Iste države, ki mu že vrsto let dovoljuje, da obvladuje 60 odstotkov trga, daje najboljše lokacije za bencinske servise, brani pred tujo konkurenco in omogoča odprte trgovine ob nedeljah.
Vse to so v Petrolu počeli zgolj zaradi lastnih zaslužkarskih motivov. Tudi na hrbtih več sto tisoč prebivalcev Slovenije, ki so takoj po volitvah čudežno spet lahko nemoteno točili nafto. To je isti Petrol, kjer lahko štirje vodilni z nakupi delnic v enem samem dnevu zaslužijo eno povprečno slovensko neto plačo.
In to razlagajo kot čisto naključje.