Artichoka Gluten Free: Prostor, kjer je iz bolečine zrasla pomoč drugim

Preberite več o ozadju zgodbe, kako je nastala slovenska spletna trgovina Artichoka Gluten Free z brezglutenskimi izdelki.

Avtor: Noricum d.o.o.
sreda, 13. 8. 2025, 06:00


Picture 1
Nada Mirnik in Miha Muhič
Noricum

Mag. Miha Muhič je ustanovitelj slovenske spletne trgovine z brezglutenskimi izdelki - Artichoka Gluten Free. V intervjuju, ki razkrije ozadje zgodbe, kako je nastalo njegovo podjetje in zakaj diagnoza celiakija ni sodba, ampak povabilo k spremembi, se pogovarja s psihoterapevtko dr. Nado Mirnik.

“Ko sem dobil diagnozo, sem mislil, da je to konec. Pa je bil šele začetek. Danes brez glutena živim svobodneje kot kadarkoli prej,” pove Miha. “Ko dobiš diagnozo, ki spremeni tvoje življenje, si najprej jezen. Potem prestrašen. In šele čez čas  morda hvaležen. Pri meni je bila ta diagnoza celiakija. Na videz “samo” prehranska sprememba, v resnici pa popoln premik v načinu življenja. Hrana, ki je bila nekoč vir užitka, je postala vir previdnosti. Vsak grižljaj je postal vprašanje, vsak obisk restavracije izziv. Šele s časom sem razumel, da se resnična sprememba ni zgodila v kuhinji, ampak v meni.

Štirideset let sem, z večjimi ali manjšimi presledki, hodil k zdravnikom. S (kronično) utrujenostjo, bolečinami v sklepih. Vedno znova sem slišal, da je to “stres” ali “letni čas”. Veliko let brez odgovora. Dokler nekega dne nisva z novo osebno zdravnico rekla: dovolj je! Ko sem končno izvedel, da imam celiakijo, sem se počutil hkrati olajšan in izdan. Kako je mogoče, da sem moral pol življenja živeti s stvarjo, ki bi jo lahko odkrili z enim testom? O tem, kaj pomeni, ko telo reče »ne«, sem se pogovarjal z dr. Nado Mirnik, psihoterapevtko, ki v svojem delu povezuje telo, misli in čustva. Njene besede so pomirjujoče, a nikoli prazne,” doda Miha.

Dr. Nada mu odgovori: “Vsaka diagnoza, ki zahteva spremembo življenjskega sloga, ni samo zdravstveni izziv, ampak je hkrati tudi čustveni proces in test volje in vztrajnosti. Človek postopno ali naenkrat izgubi občutek varnosti, zaupanja v svoje telo. Telo sporoča, da nekaj v načinu življenja ni v redu, da je potrebna sprememba. Ko se nekaj spremeni v telesu, se pretrese cel sistem, spremenijo se tako misli kot čustva in tudi odnosi. V veliki meri lahko bolezen in diagnoza spremenita velik del občutka lastne vrednosti. Dolgotrajna bolečina, nerazumevanje bližnjih ter ponavljajoči se, pogosto izčrpavajoči, postopki iskanja prave diagnoze s strani zdravnikov,  lahko sčasoma v človeku ustvarijo občutek nemoči in dvoma vase. Pojavlja se lahko občutek, da pretirava, čeprav telo jasno govori svoje.  Zato ob postavitvi prave diagnozi pride olajšanje, a tudi žalost in jeza, ker si končno slišan, a včasih  zelo pozno. Vse to so zdravi čustveni odzivi na izgubljen občutek varnosti v lastnem telesu Pomembno je razumeti, da bolezen ni kazen, ampak komunikacija. Ko telo slišimo, se lahko začne zdravljenje, tako fizično, kot psihično,” doda dr. Nada.

“Njene besede so me spomnile, da telo nikoli ne laže. Samo govori drugače. In če ga ne slišimo, kriči. Celiakija ne vpliva samo name, vpliva na vse okoli mene. Na partnerko, ki se mora spomniti, da me ne objame z roko, polno krušnih drobtin. Na prijatelje, ki skušajo “nekaj brez glutena” speči, pa jim ne uspe. Na družinska kosila, kjer vedno obstaja tisti trenutek zadrege: “Kaj pa ti sploh lahko ješ?” Na začetku sem se počutil kot težava. Kot nekdo, ki komplicira. A to ni bila resnica – samo nisem znal postaviti svojih meja,” iskreno pove Miha.

Dr. Mirnik razlaga: “Ko človek dobi diagnozo, ki zahteva prilagoditve, se začne spraševati, ali ima pravico do svojega prostora, do svojega ‘ne’. In ravno tu se pogosto porušijo odnosi, ne zaradi bolezni, ampak zaradi nerazumevanja, strahu, da ne bi bili sprejeti. Partner ali družina mislijo, da gre za kaprico ali preobčutljivost, v resnici pa gre za potrebo po varnosti in zaupanju. Hrana v takih primerih postane simbol odnosa. Ko nekdo spoštuje tvoje prehranske meje, v resnici spoštuje tvoje telo. In ko to razumejo bližnji, se pojavi nekaj zelo lepega, pojavi se občutek, da si sprejet, da si razumljen in upoštevan. Pojavi se  bližina, ki izhaja iz razumevanja, upoštevanosti. Občutek ljubezni se lahko poglobi.

“Ko nekdo reče: “Ah, saj malo glutena ti pa ne bo škodilo,” ne govori o hrani, ampak o odnosu. In ko nekdo drug pripravi zame čisto kuhinjo in reče: “Samo povej, kaj potrebuješ”, to je ljubezen v praksi. To ni več samo prehrana. To je spoštovanje,” doda Miha. “Ko sem iz prehrane odstranil gluten, se je začelo nekaj, česar nisem pričakoval. Moje telo se je začelo prebujati. Po letih bolečin so me prenehali boleti sklepi. Zjutraj sem vstal brez utrujenosti. In potem sem si rekel: če sem to preživel, grem do konca. Leto in pol po diagnozi sem stal na cilju desetke Ljubljanskega maratona. Deset kilometrov. Zadihan, a srečen. Ne zato, ker bi hotel komu kaj dokazati, ampak ker sem končno čutil, da imam svoje telo spet rad.”

Dr. Mirnik se ob tem nasmehne: “To je zelo simbolično, ko začneš spet teči, pomeni, da si spet v gibanju, v življenju. Tek ni samo športni dosežek, ampak znak, da telo ponovno zaupa duši. Zdravljenje bolezni pogosto pomeni ponovno učenje zaupanja vase, v telo, v procese, ki jih ne moreš nadzorovati. In ko človek pride do točke, da svoje telo sprejme z vsemi omejitvami, takrat pridobi svobodo. Takrat tudi bolečina postane učiteljica, ne več sovražnica.”

“Toda eno vprašanje me še vedno ne pusti pri miru. Kako naj prepričamo zdravnike, da bodo ob različnih simptomih pogosteje pomislili na celiakijo? Koliko ljudi danes hodi po isti poti nevednosti, po kateri sem hodil jaz in so utrujeni, neprespani, z bolečinami, brez diagnoze,” se sprašuje Miha.

“Zdravniki delujejo v sistemu, kjer je tempo prehiter, odgovornost ogromna, časa za pogovor pa premalo,2 razmišlja dr. Mirnik. “Potrebujemo kulturo poslušanja. Ne le več testov, ampak tudi več dialoga. Pacient mora biti bolj vključen, manj pasiven. Zdravnik, ki ob simptomih pomisli tudi na celiakijo, ne dela le diagnostike, dela prostor za zaupanje. In to je tisto, česar bi lahko bilo v zdravstvu več.”

“Ko sem sprejel diagnozo, sem sprejel tudi odločitev, da pomagam drugim. Tako se je rodila spletna trgovina Artichoka Gluten Free, ki je prostor, kjer ne gre samo za izdelke, ampak za razumevanje. Za tiste, ki so danes tam, kjer sem bil jaz nekoč: izgubljeni med diagnozami, navodili in strahom pred hrano,” odločno pove Miha.

Dr. Mirnik pokima: “Ko iz bolečine nastane pomoč drugim, se zgodi nekaj zdravilnega. Tvoja izkušnja postane vir smisla, ne samo spomin na težke čase. Takrat človek ne živi več samo zase, ampak postane most med tistimi, ki še iščejo odgovore, in tistimi, ki so jih že našli. In to, kar je bilo nekoč rana, postane darilo. Celiakija te nauči reda, a tudi mehkobe. Nauči te, da ne moreš jesti vsega, kar si želiš, a hkrati, da lahko postaneš vse, kar čutiš. Da zdravje ni nagrada, ampak odnos. In da diagnoza ni konec, ampak začetek. Če se tudi ti kdaj počutiš izgubljeno po diagnozi, si zapomni: nisi sam. In če poslušaš svoje telo, te bo prej ali slej pripeljalo domov. Razum lahko sprejme diagnozo, a šele čustveno sprejemanje in ustrezno delovanje prinese notranji mir in spremembo. In prav ta mir je ključen za resničen proces zdravljenja,” sklene dr. Mirnik tiho, a z gotovostjo, ki pride samo iz izkušenj.

Miha Muhič

O avtorjih

Dr. Nada Mirnik je psihoterapevtka, specializirana za individualno, partnersko in družinsko psihoterapijo. Ima doktorat znanosti in več kot 8.000 ur terapevtske prakse. V svojem delu pomaga posameznikom, parom in družinam razumeti povezavo med telesom, čustvi in odnosi ter razvijati bolj varen, zrel stik s seboj in drugimi. Posebej se posveča temam sprejemanja, notranje moči in razumevanja osebnih meja, kar vključuje tudi psihološko prilagajanje na bolezni in kronične težave. Deluje v okviru centra Psihoterapija Odnos v Ljubljani, kjer vodi terapije, delavnice in predavanja o komunikaciji, stresu, čustveni odpornosti in osebni rasti.

Mag. Miha Muhič je najprej oče in mož, nato pa podjetnik, avtor nagrajene knjige Not Just Food in predvsem ambasador brezglutenskega življenja. Skozi svojo osebno izkušnjo s celiakijo je odkril svoje poslanstvo, ki ga vidi predvsem v ozaveščanju tistih, ki diagnoze še nimajo. Zgodnja diagnoza lahko prepreči veliko težav, saj mnogo ljudi živi z neprepoznanimi simptomi, ki jim lahko uničujejo zdravje. Ljudi želi spodbuditi k testiranju, saj mnogi s celiakijo, tega nikoli ne odkrijejo. Z ozaveščanjem in kakovostnimi brezglutenskimi izdelki, olajšuje prehod na boljše življenje.