Družina poslovneža Zmaga Pačnika, ki je med tranzicijo obogatel s poceni odkupom več apartmajskih in hotelskih objektov od države, do nadaljnjega ne more več razpolagati s ključnim delom svojega premoženja - razkošno vilo na Bledu, ki stoji na skoraj dva hektarja velikem posestvu ob jezeru.
Na teh nepremičninah je namreč sodišče aprila letos vpisalo "plombo" - zaznambo začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Vložilo ga je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki zahteva uvedbo sodne preiskave zoper tri fizične osebe. Po naših informacijah gre za tri člane družine Pačnik. Tožilstvo jim očita več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. S "plombo" so tako preprečili prodajo ali dodatno obremenitev njihovega premoženja.
Že pred tem je Pačnik del tega premoženja skušal umakniti na varno. Marca letos, mesec dni, preden je ukrepalo tožilstvo, se je tako na nepremičninah na Bledu pojavila 58,4 milijona evrov vredna hipoteka. Vpisalo jo je podjetje Konsorta v lasti 84-letne sorodnice Zmaga Pačnika. Že sredi lanskega leta pa je podjetnik na vili s posestvom, ki je uradno v lasti članov njegove družine, vpisal več osebnih dosmrtnih služnosti. Z njimi si je zagotovil, da lahko nepremičnine uporablja, čeprav niso (več) v njegovi lasti.
Če bi prišlo do prodaje nepremičnin na dražbi, te zaradi tega ne bi bile zanimive za nikogar drugega kot družino Pačnik. Zato gre pričakovati, da bo tožilstvo z novimi pravnimi postopki poizkušalo z nepremičnin izbrisati tako hipoteko kot služnosti.
Preberite še:
Pidovskemu tajkunu bi odvzeli elitna zemljišča ob Bohinjskem jezeru
Prenašali premoženje in odpisovali dolgove
Kateri posli so se znašli pod drobnogledom tožilstva, ni znano. Odgovor na to vprašanje bi se lahko skrival v propadlih podjetjih družine Pačnik. Ta so imela pred časom za več milijonov evrov premoženja, danes pa so za njimi ostali le prazne stečajne mase, nepoplačani upniki in opeharjeni delničarji. Na vrhu seznama upnikov je država, ki zadnjih pet let neuspešno išče pot do izterjave več kot milijona evrov neporavnanih davkov.
Najbolj je odmevalo lastninjenje družbe Alpinum, ki jo je Zmago Pačnik leta 2002 kupil od države. Z njo je dobil tudi cvet hotelov v osrčju Julijskih Alp: hotel Zlatorog v Ukancu, Hotel Bohinj v Ribčevem Lazu, Aparthotel Bohinj in Ski hotel na smučišču Vogel. Čeprav se nahajajo na odličnih lokacijah, jih je njihov lastnik dolga leta pustil propadati. Ni jih obnavljal in vanje vlagal, ampak jih je raje finančno izčrpaval.
Hkrati se je ukvarjal z odpisovanjem dolgov lastnim podjetjem. V letu 2015 je Alpinum končal v postopku tako imenovane poenostavljene prisilne poravnave, ki jo je država uvedla zato, da bi omogočala hitrejšo sanacijo obveznosti brez sodišč. Toda luknje v zakonodaji so omogočale zlorabe. To se je zgodilo tudi v primeru Alpinuma, kjer je šlo za vnaprej dogovorjeno operacijo. Ključne glasove za odpis dolga so namreč oddala podjetja, ki so jih obvladovali člani družine Pačnik in njihovi sodelavci.
Povsem enako se je zgodilo še z enim podjetjem (Dunis), ki je prav tako šlo v poenostavljeno "prisilko" in s pomočjo družine Pačnik odpisalo veliko večino dolgov. Nedolgo zatem sta tako Alpinum kot Dunis v nenavadnih okoliščinah ostala brez premoženja, ki ga je bilo na papirju za več kot sedem oziroma štiri milijone evrov. Kaj se je zgodilo, ni jasno. Po tem, ko sta Alpinum in Dunis v začetku lanskega leta na zahtevo finančne uprave (Furs) končala v stečaju, sta imeli stečajni upraviteljici Anita Kodba in Manca Vuk Osenar velike težave pri pridobivanju dokumentacije in ustreznih pojasnil dveh nekdanjih direktorjev: Jana Pačnika in Karin Pačnik Kristančič.
Preberite še:
Kriptomilijonar kupil štiri propadajoče bohinjske hotele
Vila, ki je večja od Škrabčeve in vladne
Zmago Pačnik je v istem času poskrbel tudi za svoje osebno premoženje. V prvi vrsti je pred upniki želel zaščititi ograjeno posestvo na Bledu, ki ga je kupil v devetdesetih letih, porušil nekdanjo vilo Justin raj in na njenem mestu leta 2004 zgradil novo razkošno stavbo z bazenom in ogromno površino. Po podatkih geodetske uprave (Gurs) ima za več kot 1000 kvadratnih metrov bivalnih prostorov.
Za primerjavo, državna Vila Bled, s katero upravlja generalni sekretariat vlade, ima okoli 476 kvadratnih metrov prostorov, torej kar polovico manj. Vila Rog, ki je bila nekoč sedež Triglavskega narodnega parka, danes pa je njen lastnik pidovski tajkun Igor Lah, ima za dobrih 200 kvadratnih metrov površin. Manjša od Pačnikove je tudi prestižna vila Beli Dvor, ki je v lasti vplivnega poslovneža Janeza Škrabca, lastnika družbe Riko. Velika je kar 741 kvadratnih metrov, parcela pa meri več kot 16 tisoč kvadratnih metrov, torej manj kot pri Pačniku na nasprotni strani blejskega jezera.
Uradna lastnica vile na Bledu je bila družba N.R.B., na katero je Zmago Pačnik leta 2005 prenesel vse tamkajšnje nepremičnine. Toda konec oktobra oziroma v začetku novembra leta 2015 je lastništvo N.R.B. prepustil svoji tedanji soprogi. To je naredil na podlagi pogodbe o razdelitvi skupnega premoženja. Naključje ali ne, do tega je prišlo ravno v dneh, ko je družina Pačnik potrjevala "prisilke" Alpinuma in Dunisa ter odpisovala njune dolgove.
Preberite še:
Minister je plačniku hotelskega računa prodajal družinsko hišo
Vzeli bi jim tudi elitna zemljišča ob Bohinjskem jezeru
Kljub vsemu jim sedem let pozneje grozi, da se bodo več milijonov evrov vredne nepremičnine vrnile v stečajne mase, z njihovo prodajo pa bodo poplačali državo in druge upnike. Med temi so tudi dragocena zemljišča, ki se nahajajo tik ob Bohinjskem jezeru. Gre za več deset tisoč kvadratnih metrov velike parcele, od katerih je že sedaj velik del namenjen turističnim dejavnostim. Njihova vrednost naj bi znašala najmanj dva milijona evrov. Ob morebitni spremembi namembnosti v zazidljiva pa bi se za nekajkrat povečala.
Že pred tednom dni smo razkrili, da je stečajna upraviteljica podjetja Dunis Manca Vuk Osenar proti članom družine Pačnik že vložila več tožb zaradi domnevnega oškodovanja upnikov. Prepričana je, da lahko v stečajno maso vrne za skoraj pet milijonov evrov premoženja, ki so ga člani družine Pačnik prenesli na druga svoja podjetja, ne da bi zanj karkoli plačali. Vložila je tudi kazensko ovadbo zoper Karin Pačnik Kristančič zaradi suma davčne zatajitve.
Za pojasnila smo se skušali obrniti na Aleksandra Lina Pačnika, direktorja večine podjetij v lasti družine Pačnik, vendar ni bil dosegljiv za komentar.
