Telemach, ki ga obvladuje srbski United Group Dragana Šolaka, se zanima za nakup telekomunikacijskega operaterja T-2. To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več, med seboj nepovezanih virov. V Telemachu včeraj tega niso ne potrdili ne zanikali. Sporočili so nam le, da "govoric in tržnih špekulacij ne komentiramo".
Toda že nekaj časa je javno znano, da imajo v United Group dolgoročno strategijo rasti in širitve poslovanja. Če se jim na trgih, na katerih delujejo, ponudi priložnost za prevzem večjega igralca, jo izkoristijo. V zadnjih letih so to naredili na Hrvaškem, v Grčiji in nazadnje v Bolgariji. Naslednji na vrsti je očitno T-2, s katerim bi Telemach dobil optično omrežje po vseh večjih krajih in dokončno prevzel primat na slovenskem trgu.
Iz T-2 so nam včeraj sporočili, da "pogovori o morebitnem lastniškem vstopu Telemacha trenutno ne potekajo". "Osredotočeni smo na našo nadaljnjo uspešno rast kot pomembnega slovenskega operaterja, ki skrbi za svoje zaposlene in okolje, v katerem posluje," so poudarili v T-2, ki ga lastniško obvladuje Jurij Krč.
Toda po naših informacijah so v Telemachu za lobiranje in pomoč pri morebitnem prevzemu že najeli Nevenko Črešnar Pergar. Gre za nekdanjo generalno sekretarko Foruma 21 in zdaj članico upravnega odbora Ameriške gospodarske zbornice (AmCham), ki ima v lasti svetovalno podjetje NP Consulting. Črešnar Pergar za pojasnila včeraj pozno popoldne ni bila dosegljiva.
Preberite še:
Konec stečaja cerkvenega Zvona: izgubljenih 800 milijonov evrov, tožbe in ovadbe padle
Stečaja T-2 za zdaj še ne bo
Telemachovo zanimanje za T-2 sicer sovpada z novo bitko za preživetje tega telekomunikacijskega operaterja. Za včeraj je bil namreč na okrožnem sodišču v Ljubljani predviden narok za začetek stečajnega postopka T-2, ki ga je predlagal Slovenski državni holding (SDH), a ga je sodnica zaradi bolniške odsotnosti preložila.
Kot je znano, je v jedru dolgoletnega spora med T-2 in državo za 120 milijonov evrov posojil, ki jih je družba pred več kot desetletjem od državnih bank dobila za izgradnjo optičnega omrežja. V T-2 vztrajajo, da velik del tega denarja nikoli ni prišel na njihov račun, temveč je "izginil neznano kam". Družba sicer v bilancah izkazuje za dobrih 50 milijonov evrov obveznosti do države, ki jih izpodbija na sodišču. Medtem v SDH, ki ga vodi Žiga Debeljak, vztrajajo, da mora družba poplačati celotni dolg.
Že konec marca smo poročali, da v pogovorih o rešitvi spora mimo sodišča v zadnjih mesecih ni prišlo do pomembnejših premikov. V T-2 so bili pripravljeni državi plačati dobrih 50 milijonov evrov. To je več deset milijonov evrov manj od pričakovanj SDH, ki je terjatev do T-2 podedoval od nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke.
Pogovori z državo v slepi ulici
V pogovore naj bi se skušalo vključiti več znanih imen iz domačega poslovnega sveta in lobistov, ki so si prizadevali zbližati strani. Toda pogajanja s SDH so očitno zašla v slepo ulico. Konec marca je prišlo do zamenjave na vrhu T-2: dolgoletni predsednik poslovodstva Jure Valjavec je odstopil, zamenjal pa ga je Robert Erzin.
V začetku aprila je SDH na sodišče vložil zahtevo za stečaj, ki so jo v T-2 označili za "neutemeljeno in nedovoljeno dejanje". "Predlog za stečaj T-2 je bil podan brez pravne podlage in temelji na neresničnih podatkih, kar kaže na izrazito nestrokovnost in škodljivost ravnanja SDH," so vztrajali.
Jurij Krč je ob tem poudaril, da je imela Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, ki je pravni zastopnik SDH v tem primeru, ob prvem poskusu stečaja T-2 nalogo prodati T-2 kot celoto. Hkrati pa zastopa tudi njihovega konkurenta Telemach, ki da že ves čas izraža interes za nakup hrbteničnega širokopasovnega omrežja T-2.
Preberite še:
Država zahteva stečaj T-2
Ne samo T-2, denarja zmanjkuje tudi Krču
Toda Krčev pogajalski položaj je vse težji. T-2 je v lanskem letu beležil 115,6 milijona evrov prihodkov, kar je 5,6 odstotka več kot leta 2022. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za investicije, poplačilo dolgov in izplačilo lastnikom, je znašal 29,5 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot leto prej. Ob tem je T-2 ustvaril blizu šest milijonov evrov čistega dobička.
V kakšnem finančnem stanju je T-2, ni znano. Njegovo revidirano letno poročilo bo predvidoma objavljeno šele pozno jeseni. Konec leta 2022 je imel T-2 za skoraj 115 milijonov evrov finančnih obveznosti, od tega večino kratkoročnih, ki so zapadle v letu dni. Na bančnem računu pa je imel 114 tisoč evrov.
Konec marca letos so sicer v T-2 poplačali imetnike komercialnih zapisov v vrednosti 28,5 milijona evrov. Obenem skušajo prodati serijo zapisov v podobni vrednosti. Drugi krog vpisa se je končal včeraj. Po neuradnih informacijah so v ponovni nakup neuspešno prepričevali dva dosedanja upnika: državno Zavarovalnico Triglav in enega od najbogatejših Slovencev Iva Boscarola, ki je pred tem kupil večjo količino komercialnih zapisov.
V težavah je tudi Krčev gradbeni imperij. Njegovi družbi Rešet in Ekol sta končali v stečaju, medtem imata gradbeni podjetji Lokainvest in Gratel več let blokirane račune. Posle je prevzela družba Garnol, ki je imela lani rekordnih 20 milijonov evrov prihodkov, a se je zaradi kršitev zakona o delovnih razmerjih znašla na seznamu delodajalcev z negativnimi referencami.
Preberite še:
Matozova ekipa s prodajo "paketa NSi" prehiteva Golobovo vlado
Za United Group (in Telemach) se zanimajo Arabci
Če bo T-2 res prešel v last Telemacha, bo združeni operater dokončno prehitel Telekom Slovenije in postal največji igralec na slovenskem trgu. Veliko dela bi imela tudi Agencija za varstvo konkurence (AVK). T-2 in Telemach imata namreč skupaj v rokah:
- 33 odstotkov trga mobilne telefonije, Telekom ima 35-odstotnega,
- kar 55-odstotni delež na trgu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta, Telekom obvladuje 28 odstotkov,
- 39 odstotkov trga internetne televizije, Telekom ima na tem področju 42-odstotni tržni delež,
- medtem Telemach že obvladuje skoraj 90 odstotkov trga kabelske televizije, kjer sta T-2 in Telekom malo prisotna.
Že pred tem bi lahko tudi Telemach dobil novega lastnika. Britanski naložbeni sklad BC Partners je marca letos začel s prodajo večinskega deleža v srbski skupini United Group. Nekaj tednov zatem se je kot eden glavnih kandidatov za nakup pojavila družba Emirates Telecommunications iz Združenih arabskih emiratov. Ta je med drugim tudi največja lastnica britanskega telekomunikacijskega velikana Vodafone Group. Po nekaterih ocenah naj bi bi bil United Group vreden okrog osem milijard evrov.
Skupina, ki velja za vodilno telekomunikacijsko in medijsko podjetje v jugovzhodni Evropi, je sicer lani zabeležila 2,79 milijarde evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej. Denarni tok se je prav tako okrepil za sedem odstotkov in je znašal skoraj milijardo evrov.
