Glavne ovire, ki je preprečevala nadaljevanje sojenja nekoč najbogatejšemu Slovencu, namreč ni več. Sodišče je dokončno odločilo, da je policija dokaze, obremenilne za Mirka Tuša in druge obtožene, v preiskavi pridobila na zakonit način.
To informacijo so nam potrdili na specializiranem državnem tožilstvu. Gre za dokaze o telefonskih komunikacijah, ki so jih kriminalisti pridobili leta 2011 med preiskavo pri nekdanjem direktorju Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Tomažu Simoniču, ki se je podpisal pod sporno podelitev frekvenc.
"Vsi dokazi ostajajo v spisu," so odločitev višjega sodišča v Ljubljani pojasnili na tožilstvu.
Brezplačno do mobilnih frekvenc
Kot je znano, je bila agencija Apek v Simoničevem času precej naklonjena Tušmobilu kot novemu operaterju na trgu. V letih od 2006 do 2008 mu je tudi pomagala do brezplačnih frekvenc za mobilno telefonijo tretje generacije (3G).
Njegovi tekmeci so tedaj postopek označili kot nepreglednega in krivičnega. Mobitel je namreč leta 2001 za isto licenco odštel 92 milijonov evrov, Simobil in T-2 pa sta zanjo leta 2006 plačala 6,5 oziroma 6,25 milijona evrov.
Sodna preiskava je bila uvedena junija 2013, po njenem koncu pa je tožilstvo marca 2015 vložilo obtožbo zaradi suma zlorabe položaja in dajanja oziroma prejemanja podkupnin.
Poleg Tuša in Simoniča sta obtožena tudi nekdanji komercialni direktor v Tušu Gorazd Lukman in Miha Vodopivec, direktor podjetja Vopex iz Postojne, ki naj bi sodeloval pri prikrivanju spornega dejanja.
Tožilstvo sumi, da je Simonič v zameno za pomoč pri podelitvi frekvenc med drugim prejel stanovanje na Obali.
Dokaze našli v hišni preiskavi na agenciji
V decembru 2015, ko je sodišče razpisalo predobravnavni narok, pa se je zapletlo.
Obramba je zahtevala izločitev dokazov o telefonskih komunikacijah med Simoničem in soobtoženimi. Prepričani so, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito oziroma z usmerjenim preverjanjem brez odredbe sodišča.
Proti Simoniču je bila pozneje na podlagi finančne preiskave vložena tudi tožba za odvzem več kot 600 tisoč evrov premoženja nezakonitega izvora, ki pa jo je moralo tožilstvo umakniti zaradi odločitve ustavnega sodišča.
Državni tožilec Boštjan Valenčič je medtem trdil, da so bili dokazi pridobljeni zakonito: "Pri pregledovanju elektronskih naprav, torej računalnikov in telefonov, so bili najdeni dokazi, ki kažejo na obstoj vsaj utemeljenega suma, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Mi vztrajamo, da so bili ti podatki najdeni po naključju."
Sodišča so si podajala primer
Toda odločanje o spornih dokazih se je močno zavleklo:
1) okrožno sodišče v Ljubljani je že kmalu po predobravnalnem naroku zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov;
2) višje sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbam obrambe, razveljavilo sklep in vrnilo zadevo v ponovno odločanje;
3) prvostopenjsko sodišče je 1. junija 2018 sledilo usmeritvam višjega sodišča, ugodilo predlogu obtoženim in izločilo dokaze;
4) na sklep prve stopnje se je pritožilo specializirano državno tožilstvo, čemur je višje sodišče 17. januarja letos tudi ugodilo in hkrati zavrnilo predloge obrambe o izločitvi.
Po treh letih je torej postopek znova na začetku. "Sodišče še ni razpisalo naroka za glavno obranavo, pričakovati pa je mogoče, da naj bi se to zgodilo v kratkem," so povedali na tožilstvu.
Sporni prenosi blagovnih znamk
To pa ni edini postopek, ki teče proti lastniku trgovske verige Tuš. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so ga novembra lani ovadili zaradi spornega prenosa blagovnih znamk nekdanjega Tušmobila v davčne oaze.
NPU Mirku Tušu očita, da je skupaj z ženo Tanjo Tuš pridobil 29 milijonov evrov premoženjske koristi pri prenosu blagovnih znamk Tušmobila zunaj dosega upnikov na podjetje v Hongkong, s čimer je zlorabil svoj položaj.
Leta 2016 sta v Hongkongu, nekdanji britanski koloniji na Kitajskem, ustanovila podjetje Tus Global Group, na katerega sta prenesla blagovne znamke Engrotuš, med njimi ključno blagovno znamko Tuš.
S tem sta zakonca Tuš v kot spravila ne le banke, ki so njun trgovsko-zabaviščni imperij kljub prezadolženosti več let ohranjale pri življenju, ampak tudi bodočega lastnika trgovin, ki mu bodo banke prodale delež.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net