V slovenskem zasebnem zdravstvu prihaja do tektonskih premikov. V zadnjih mesecih smo namreč priča novi seriji prevzemov nekaterih največjih domačih klinik. Te so zaradi vedno več denarja, ki ga prejmejo iz javne zdravstvene blagajne, postale tarča zavarovalnic in finančnih skladov, ki v njih vidijo odlično priložnost za zaslužke.
Zbrani podatki tako razkrivajo, da je v zadnjih treh letih lastnika zamenjala že polovica zasebnih klinik in medicinskih centrov v Sloveniji, ki so med največjimi prejemniki denarja zavoda za zdravstveno zavarovanje. Njihovi ustanovitelji, med katerimi so bili v veliki večini zdravniki, so jih prodali trem igralcem:
- luksemburškemu skladu ASEF, za katerim stoji hrvaška investicijska družba Provectus Capital Partners. Obvladuje jo nekdanji bankir Igor Čičak, ki je bil v letih 2005 in 2006 podpredsednik uprave Agrokorja, nekoč največjega hrvaškega koncerna.
- zavarovalnicam (Triglav, Sava Re, Vzajemna),
- slovenskemu finančnemu skladu Alfi, ki ga je ustanovila družba KF Finance.
Zasebne klinike in medicinski centri, ki so jih prevzeli lastniki iz finančnih krogov, skoraj tri četrtine prihodkov ustvarijo s koncesijsko dejavnostjo. V letu 2022 so imele nekaj več kot 51 milijonov evrov prometa. Od tega so kar okoli 37 milijonov evrov prejele od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pri čemer je ta delež pri nekaterih največjih klinikah še bistveno višji. Obenem se s finančnimi lastniki klinik povečuje tveganje za odlivanje tega denarja iz domačega zdravstva.
Katere klinike so torej že dobile nove lastnike? In katere (še) ne?
Preberite še:
Ena najbolj znanih zasebnih klinik v roke vplivnega odvetnika in Hrvatov
Začelo se je z zavarovalnicami
Prva sta s prevzemi zasebnih klinik začela Zavarovalnica Triglav in Sava Re. V obeh ima država največji lastniški delež in s tem tudi vpliv na kadrovanje v nadzorni svet, ki odloča o vodstvu.
Prvi in tudi največji korak sta naredila v letu 2019, ko sta postala lastnika Diagnostičnega centra Vila Bogatin na Bledu. Zanj naj bi investicijski družbi ARX Equity Partners in zdravstvenemu velikanu Euromedic neuradno plačala kar 23 milijonov evrov. Gre za največji zasebni diagnostični center v Sloveniji. Skupaj z njim sta dobila tudi center Fontana, ki ga je Diagnostični center Bled od ruskega Gazproma kupil le nekaj mesecev pred tem.
Drugi veliki posel jima je uspel leta 2021. Takrat sta vstopila tudi na trg bolnišničnega zdravljenja. Od privatizacijskega mogotca Igorja Laha sta kupila Kirurški sanatorij Rožna Dolina, največjo zasebno kirurško kliniko pri nas, v kateri so se v preteklosti zdravili številni pomembni in vplivni Slovenci.
Državni zavarovalnici sta hitro dobili konkurente. Po zasebnih klinikah in diagnostičnih centrih je začel pogledovati tudi naš največji finančni sklad Alfi, s katerim upravlja družba KF Finance in v katerega vlagajo številni domači premožneži. Konec leta 2020 mu je uspelo prevzeti ljubljanski radiološki center Medilab, ki na leto ustvari že več kot osem milijonov evrov prihodkov.
Preberite še:
Hrvaški naskok na zdravstvo: kupili kliniko nekdanjega predstojnika UKC Ljubljana
Kupovala tudi Vzajemna
Leto dni pozneje so Triglav, Sava Re in Alfi združili moči. Tako so skupaj kupili mariborski zdravstveni center MDT & T, ki je tako kot Medilab specializiran za slikovno diagnostiko. Na leto ustvari več kot sedem milijonov evrov prometa.
Kako so si sledili največji prevzemi
V istem času se je na trg zasebnih zdravstvenih centrov podala tudi Vzajemna, ki je lani izgubila dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se poizkuša preusmeriti na trg (plačljivih) zdravstvenih storitev. Leta 2021 je kupila Zdravstveni center Aristotel, ki deluje v Krškem in Novem mestu, poleg ambulant družinske medicine pa ima tudi številne specialistične ambulante.
Vzajemna je kupila tudi zasebno kliniko Barsos MC, ki sta jo leta 1993 ustanovila zdravnika Cvetka Dragoš Jančar in Saša Baričevič. Barsos se med drugim ukvarja z menedžerskimi pregledi in drugo diagnostiko.
Preberite še:
"Čakalne vrste so umetno ustvarjene, da cvetijo zasebne klinike" #video
Hrvati na pohodu
Toda v zadnjem času je v ospredju le eno ime, luksemburški sklad ASEF, za katerim stoji hrvaška investicijska družba Provectus Capital Partners. Ta je bil vpleten v praktično vse večje prevzeme po letu 2022:
1. Pred dvema letoma so tako Hrvati kupili Diagnostični radiološki center na Ptuju, enega od največjih zasebnih koncesionarjev v državi, ki ponuja storitve magnetne resonance, računalniške tomografije (CT), ultrazvoka in rentgena. Pri tem dosega rekordne rezultate. Lani je ustvaril 9,3 milijona evrov prihodkov, večino je na račun koncesijske dejavnosti dobil iz zdravstvene blagajne, in kar 3,8 milijona evrov čistega dobička.
2. V začetku letošnjega leta so Hrvati kupili koprsko stomatološko kliniko Primadent, v okviru katere delujejo tri klinike (na Škofijah, v Ljubljani in Celju) in osem zobozdravstvenih ordinacij.
3. Nekaj mesecev pozneje so postali lastniki Juventine Clinic, ene od največjih zasebnih klinik za estetsko in plastično kirurgijo pri nas.
4. Do zadnjega večjega nakupa je prišlo prejšnji mesec. Ciprsko podjetje Flycom Holdings, ki je v lasti Aleša Rojsa, enega najvplivnejših slovenskih odvetnikov, je prevzelo podjetje MD Medicina, ki ima v lasti sodoben sanatorij v neposredni bližini UKC Ljubljana in medicinske fakultete. Rojs sicer v Sloveniji sodeluje s Hrvati.
Kaj je še na voljo za nakup
Iste lastnike so za zdaj med drugim obdržali v obalnem srčnem centru MC Medicor, ki je v lasti Metke Zorc, ene od najvplivnejših zdravnic v domačem zdravstvu. Prav tako v Estetiki Fabjan, ki jo obvladuje istoimenska družina, Kirurgija Bitenc in Zdravstvenemu zavodu Zdravje. Slednja sta v rokah Marka Bitenca, največjega podjetnika med zdravniki.
Kdo vse obvladuje največje zasebne klinike in centre
Medtem ko je MD Medicina že dobila novega lastnika, ostali ortopedski centri večinoma ostajajo trdno v rokah njihovih ustanoviteljev. Podjetje Arbor Mea obvladuje Vladimir Senekovič, Artros pa Martin Mikek in Mohsen Hussein. Lastništvo medicinskega centra Iatros - dr. Košorok pa je od pokojnega ustanovitelja Pavleta Košoroka prevzela Marinka Drobnič Košorok.
Pri tem velja opozoriti še na eno dejstvo: prevzemni val v zasebnem zdravstvu sledi obdobju, v katerem so praktično vse največje klinike ustvarile rekordne prihodke in dobičke. To jim je v največji meri uspelo zato, ker iz javne zdravstvene blagajne še nikoli pred tem niso prejele toliko denarja. 72 največjih koncesionarjev in zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev je tako v letu 2023 od zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) skupaj prejelo dobrih 160 milijonov evrov. To je skoraj 30 milijonov več kot v letu 2022.
Javni prilivi so se zasebnikom močno povečali, ker so več delali. To jim je omogočil interventni zakon, ki ga je vlada sprejela septembra 2022 na predlog tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Veljal je do avgusta lani, torej še večino leta 2023.
S tem zakonom, ki je omogočil plačevanje za vse opravljene storitve, je Bešič Loredan zdravnike iz javnih bolnišnic spodbudil k selitvi najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike. Javne izvajalce je izenačil s koncesionarji, toda prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu. To so hitro ugotovili tudi zdravniki. Dodatno delo v donosnejših programih so zato raje kot v javnih bolnišnicah, kjer so zaposleni, opravljali pri zasebnih koncesionarjih.
