"Rešitelj", ki je podjetje obremenil s fiktivnimi računi

Po tem, ko je leta 2013 končala v arabskih rokah, se je papirnica v Radečah dvignila kot feniks iz pepela in dosega vse boljše rezultate. Toda iz njene omare padajo novi okostnjaki. Nekdanjega direktorja so ovadili kriminalisti, lastniki pa mu očitajo kreativno računovodstvo in izdajanje milijonskih, domnevno fiktivnih računov.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
petek, 28. 9. 2018, 04:00


Necenzurirano prenos
Igor Rakuša
STA

Drugi april 2012 je bil za prebivalce Radeč in okoliških občin črn dan. Papirnica, v kateri so včasih tiskali papir za slovenske tolarje in potne liste, je po več mesecih agonije razglasila stečaj.

To je bil hud udarec za Radeče, saj je šlo za enega od največjih zaposlovalcev v Posavju. Na cesti je končalo 250 ljudi. V iskanje rešitve za čimprejšnji ponovni zagon proizvodnje v tovarni, ki je bila v lasti Petra Tevža, so se vključili lokalni veljaki in politiki.

Javni shod marca 2012 v podporo zaposlenim v radeški papirnici. Nekaj dni pozneje je šla družba v stečaj.
Javni shod marca 2012 v podporo zaposlenim v radeški papirnici. Nekaj dni pozneje je šla družba v stečaj.
STA

Papirnica Radeče spet živi

Na koncu je poslovnež Igor Rakuša v Radeče pripeljal vlagatelje z Bližnjega vzhoda, bogato družino Al Sudais iz Savdske Arabije. V njihovem imenu je iz stečajne mase odkupil tovarno in proizvodno opremo, v začetku aprila 2014 pa znova zagnal stroje.

Že dobro leto dni pozneje se je moral Rakuša posloviti, za krmilo radeške papirnice pa je sedel Leopold Povše. V njeni upravi sedita še sedanji župan Radeč Tomaž Režun, član SD, in Mateja Kajzba.

Danes družba Radeče Papir Nova posluje kot prerojena. Lani je ustvarila za več kot 32 milijonov evrov prihodkov od prodaje, veliko večino z izvozom. Zaposlenih ima že okoli 200 ljudi.

Arabci mu očitajo sumljive denarne transakcije

A v Radečah skrbi ne povzročajo le rekordno visoko cene celuloze, osnovne surovine papirnice, ki pritiskajo na njene stroške, ampak tudi notranji boji. Ti že ovirajo normalno delovanje radeške papirnice.

Na eni strani je Igor Rakuša, ki že vse od odhoda jeseni 2015 zahteva obljubljeno večmilijonsko plačilo za opravljeno delo.

Igor Rakuša
Igor Rakuša
STA
Na drugi strani so arabski lastniki, ki mu očitajo domnevne nepravilnosti pri poslih papirnice z njegovimi zasebnimi podjetji.

Posebna revizija, ki je bila povod za zamenjavo Rakuše, naj bi namreč pokazala, da naj bi se med podjetji v Rakuševi lasti in radeško papirnico pretakale sumljive denarne transakcije.

Rakuša zahteva tri milijone evrov

Spor je dosegel vrhunec v začetku lanskega leta, ko je Rakuša z izvršbami dosegel začasno blokado računov radeške papirnice. Marca pa je na sodišče vložil celo zahtevo za začetek postopka njene prisilne poravnave. Sodišče jo je zavrnilo.

Nekdanji partnerji so postali sovražniki, ki se pogovarjajo le še prek pravnih zastopnikov.

Rakuša je najel Tomaža Toplaka, nekdanjega predsednika uprave Kapitalske družbe (Kad) v obdobju prve Janševe vlade. Arabci so se odločili za Andreja Faturja, ki se je v obdobju po sanaciji bank izstrelil med najbolj vidne in vplivne slovenske odvetnike, še vedno pa predseduje nadzornemu svetu Nove KBM.

Rakuša po sodni poti zahteva najmanj tri milijone evrov od lastnikov radeške papirnice. Ti pa od nekdanjega partnerja terjajo še nekoliko višji znesek.

"Kreativno računovodstvo in fiktivni računi"

Obračun, ki so ga spremljale tudi kazenske ovadbe, pa je (ne)hote na dan naplavil številne domnevno sporne posle.

V marcu letos je sodišče na predlog Finančne uprave RS (Furs) začelo postopek prisilne likvidacije nad podjetjem Radeče Papir vrednostni dokumenti, ki je bilo v lasti Igorja Rakuše.

Za vodenje likvidacije je imenovalo Andreja Perdana, ta pa je takoj po prihodu v podjetje ugotovil, da je to insolventno, in na sodišče vložil zahtevo za začetek stečaja.

Temu je Rakuša ugovarjal, češ da podjetje še vedno posluje. V njegovem imenu naj bi se namreč več mesecev dogovarjal za več deset milijonov evrov vredne posle v Srednjeafriški republiki, Kongu, Angoli, Kuvajtu in Venezueli. Vendar sodišča ni prepričal.

Ko se je upravitelj lotil pregleda poslovne dokumentacije, pa je ugotovil, "da sredstva v bilanci stečajnega dolžnika niso resnična in da gre v glavnem za kreativno računovodstvo".

Račun v enem dnevu iz Kuvajta v Sloveniji

V omarah podjetja Radeče Papir vrednostni dokumenti je namreč odkril nenavaden račun družbe Interexpo Gulf Co. W.L.L. iz Kuvajta v vrednosti 1,383 milijona evrov, ki je bil izdan 30. decembra lani, torej na soboto.

"Račun, ki je bil v Kuvajtu izdan 30. decembra 2017, je čudežno, v izvirniku, prispel v Slovenijo že naslednji dan, to je na silvestrovo, v nedeljo, 31. decembra 2017, kjer ga je na naslovu stečajnega dolžnika očitno prejela neka oseba in ga ožigosala," je opozoril Perdan.

Še preden je račun uradno prišel v Slovenijo, je Rakuša kot generalni pooblaščenec (in domnevno tudi lastnik) kuvajtske družbe podpisal tri pogodbe o odstopu terjatev, s katerimi je te prenesel nase in na še dve drugi svoji podjetji.

Z vsemi temi manevri so "umetno ustvarili bilanco stanja (podjetja Radeče Papir vrednostni dokumenti, op. p.), ki ne izkazuje insolventnosti".

Tudi terjatve, ki jih je v stečajno maso prijavljala radeška papirnica, je upravitelj v glavnem prerekal. Šlo naj bi namreč za "dana posojila, ki temeljijo na ničnih pravnih poslih".

Radeče Papir
Radeče Papir
STA

Rakuša se brani: Zamegljujejo dejstva

Rakuša medtem vse očitke zavrača in poudarja, da gre za poskuse zameglitve dejstev. "Iz dokumentacije nedvomno izhaja, da so Radeče Papir Nova in Muflon dolžne meni osebno oziroma mojim podjetjem," se je branil.

Revizija, ki je trajala sedem mesecev in v kateri so natančno pregledali vse bančne transakcije, naj bi po njegovih besedah ugotovila, da je družbama Radeče papir nova in Muflon v resnici posodil 700 tisoč evrov.

Preostali odprti zahtevki pa se nanašajo na dogovorjene in še ne izpolnjene poslovne dogovore z družino Al Sudais, "ki pa jih bodo morali arabski lastniki po načelu 'pacta sunt servanda' (torej, da je treba pogodbe spoštovati) tudi poravnati".

V sporu sicer do zdaj niso prišle na plan informacije, ki bi potrjevale špekulacije, da se za Arabci v resnici skriva nekdanji lastnik papirnice Peter Tevž, o čemer se je na veliko ugibalo pred leti. Družina Al Sudais papirnico lastniško obvladuje prek podjetij v Luksemburgu in Dubaju.

Radeče Papir
Radeče Papir
STA

Zahteva ali lastništvo ali štiri milijone evrov

Skupni znesek, ki ga pričakuje Rakuša in pomeni kompromisno rešitev ter je znak njegove dobre volje in prizadevanja za hitro rešitev primera, sicer presega štiri milijone evrov. Višina že vloženih tožbenih zahtevkov pa se približuje znesku deset milijonov evrov.

Rakuša je poudaril, da mu je družina Al Sudais že januarja lani in še enkrat aprila letos ponudila plačilo 600 tisoč evrov ter umik vseh medsebojnih sporov, vendar jo je zavrnil. Na voljo jim je dal tri možnosti:

- spoštujejo naj prvotni dogovor in mu prepustijo 25,1-odstotni delež v družbi Radeče Papir nova,

- v celoti naj mu izplačajo vse zahtevke, torej nekaj več kot štiri milijone evrov,

- arabski lastniki naj mu prodajo 74,9-odstotni delež in se s tem umaknejo iz Slovenije.

Kaj bodo naredili v radeški papirnici, ni znano. Na naše prošnje za pojasnila se niso odzvali. S predstavniki družine Al Sudais ni mogoče stopiti v stik.

V nadaljevanju objavljamo odziv podjetnika Igorja Rakuše na nekatere navedbe v članku.

"V članku je povzeto dogajanje v zvezi z insolventnim postopkom nad podjetjem Radeče papir vrednostni dokumenti d.o.o., v katerem pa še niso izčrpana vsa pravna sredstva, saj je lastnik podjetja za zaščito svojih interesov že vložil tudi izredna pravna sredstva, konkretno zahtevo za varstvo zakonitosti.

V zvezi z ugotovitvijo upravitelja, »da sredstva v bilanci stečajnega dolžnika niso resnična in da gre v glavnem za kreativno računovodstvo«, pa moramo pojasniti, da so bile bilance podjetja Inter Expo Gulf Company pregledane in potrjene tudi s strani mednarodne revizijske hiše in nas zato očitek upravitelja izredno negativno preseneča, saj je v celoti neutemeljen.

V članku je navedeno tudi, da so Celjski kriminalisti ovadili Rakušo in naj bi šlo za oškodovanje za več kot dva milijona. Pojasnjujemo, da je bilo na podlagi sedemmesečnega postopka ugotavljanja dejanskih stanj, ki so jih z upravo papirnice Radeče vodili zunanji svetovalci poslovneža Igorja Rakuše, ki so v vsebinskem smislu opravili ponovno revizijo spornega časovnega obdobja, ugotovljeno, da je poslovnež Igor Rakuša dejansko neto upnik papirnice Radeče in da se del zahtevkov nanaša na neizpolnjene dogovore z lastniki papirnice Radeče.

V zvezi z navedbami v članku o spornih poslih in ovadbi zoper tri fizične in pravne osebe, pa so te lahko povezane izključno z izvajanjem protipravnega pritiska na poslovneža Igorja Rakušo in na delo slovenskih sodišč. Ob tem ponavljamo, kar smo sicer že večkrat izjavili za medije, da se kljub temu, da je Slovenija že dolgo članica EU, v Sloveniji posamezniki ali interesne skupine, ki se skrivajo za posamezniki, prepogosto in prelahkotno zatekajo k izsiljevanju z zlorabo instituta kazenske ovadbe in se pri tem ne zavedajo, da s tem povzročajo škodo posameznikom in slovenskemu gospodarstvu kot celoti. Poslovnež Igor Rakuša je to sam doživel že večkrat, vendar so sodišča vedno izdala oprostilne sodbe."

Celjski kriminalisti ovadili Rakušo

Letos poleti so celjski kriminalisti končali preiskavo spornih poslov v radeški papirnici in ovadili tri fizične in pravne osebe.

Očitajo jim naslednja kazniva dejanja:

- zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti,

- ponareditev ali uničenje poslovnih listin,

- neupravičeno uporabo tuje oznake ali modela ter

- poneverbo in neupravičeno uporabo tujega premoženja.

Po neuradnih informacijah je med ovadenimi tudi nekdanji prvi mož papirnice Igor Rakuša. Ta naj bi, namesto da bi delal v dobro družbe Radeče papir, to izčrpaval s fiktivnimi računi in posojili v korist podjetij, s katerimi je bil sam povezan.

Radeško papirnico in njeno invalidsko podjetje Muflon naj bi oškodovali za več kot dva milijona evrov.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net