Posojilodajalka SDS v mreži ljudi, ki jih išče Interpol

Denar, ki ga je 32-letna državljanka Bosne in Hercegovine Dijana Đuđić posojala po Sloveniji, izvira tudi iz mednarodne mreže za utajo davkov. Eden od najpomembnejših členov v tej mreži je Dragan Đurić, ki ga slovenski organi iščejo s pomočjo Interpola in Europola.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
torek, 16. 1. 2018, 04:00


Necenzurirano prenos
Dragana Đurića od leta 2015 išče policija.
policija

Dragan Đurić je že skoraj tri leta na begu, s katerim se je izognil prestajanju zaporne kazni po pravnomočni obsodbi zaradi utaje davkov in poslovne goljufije. Đurić je bil na okrožnem sodišču v Krškem obsojen na dve leti zapora in plačilo 24.500 evrov denarne kazni.

Informacijo o Đurićevi vlogi v denarnih tokovih, povezanih z (gotovinskim) poslovanjem Dijane Đuđić v Sloveniji, so nam potrdili viri s policije. Uradno je ni mogoče preveriti. 

Sprva naj bi se skrival v Bijeljini v Republiki Srbski, kjer naj bi imel odlične zveze v samem političnem vrhu. Pred dnevi naj bi zatočišče našel v Srbiji. Petdesetletni Ljubljančan je v tem obdobju pridobil tudi potni list Srbije ter Bosne in Hercegovine. 

Spomnimo, s svojimi povezavami v krogu Milorada Dodika, predsednika srbske entitete v BiH, se je javno večkrat pohvalil tudi Rok Snežič, prijatelj Dijane Đuđić. Skupaj sta v Sloveniji spletla mrežo poslovnih aktivnosti, med katerimi so najpomembnejše posojanje gotovine, pošiljanje delavcev in ugašanje zadolženih podjetij na zahtevo naročnikov.

Kdo je Dragan Đurić

Po ugotovitvah kriminalistov je Đurić ključni mož v mednarodni mreži za utajo davkov, namenjeni pranju denarja iz drugih kaznivih dejanj. 

V Sloveniji je bil najmanj dvakrat pravnomočno obsojen na zaporno kazen, za seboj pa naj bi po neuradnih podatkih pustil skoraj deset milijonov evrov davčnega dolga. 

Pred leti je iz Nemčije uvažal rabljene luksuzne avtomobile. Z isto dejavnostjo se je pred leti ukvarjal tudi Snežič, ki to zanika. Pri tem je Đurić davek na dodano vrednost utajeval s pomočjo odvisnika od alkohola in prepovedanih drog iz Brežic. Imenoval ga je za fiktivnega direktorja slamnatega podjetja, ki je za Đurića podpisoval listine in dvigoval denar.

Kaj nam pove Đurićeva vloga v zgodbi

Informacija o očitni poslovni povezanosti posameznih podjetij in oseb iz Đurićeve mreže z Dijano Đuđić, ki je konec leta Slovenski demokratski stranki (SDS) posodila 450 tisoč evrov, je pomembna zaradi več razlogov:

  • ker dodatno zamegljuje izvor denarja, s katerim Đuđićeva, poslovna partnerica in prijateljica razvpitega davčnega svetovalca Roka Snežiča, deluje v Sloveniji;
  • ker kaže na prepletenost različnih mrež slamnatih oseb in podjetij, ki izhajajo iz držav nekdanje Jugoslavije;
  • ker so te očitno namenjene kroženju denarja, zelo verjetno pridobljenega na nezakonit način, v davčnih vrtiljakih;
  • ker zaradi vsega naštetega prilivi tega denarja v Slovenijo za našo državo pomenijo več vrst tveganj, vključno z varnostnim. 

Od kod ji milijoni, uradno ne ve nihče

Na Siol.net smo že prejšnji teden razkrili, da je Dijana Đuđić dvema podjetnikoma – nekdanjemu lastniku Glažute Robertu Renningerju in ljubljanski podjetnici Darji Erhatič – v zadnjem letu skupaj posodila za 1,2 milijona evrov denarja, ki ga je v Sloveniji izročala v gotovini. 

Izvor tega denarja ni znan. Prav tako ni znano, od kod Đuđićevi denar, ki ga je posodila SDS. Na vprašanje, s katerega računa so prejeli prvi obrok posojila (150 tisoč evrov), ki so ga po lastnih besedah že vrnili, v SDS ne odgovarjajo. 

A različni viri denarja v to mrežo očitno prihajajo tudi iz drugih, zelo verjetno nezakonitih virov. 

Milijon z računa davčnega utajevalca k Đuđićevi

Po poročanju POP TV je tako Đuđićeva 1,1 milijona evrov na svoj račun v Novi KBM prejela z računa slovenskega podjetja Hema Tel. To je od leta 2016 v lasti Radomirja Šućurja, 36-letnega državljana BiH s stalnim prebivališčem v okolici Banjaluke. Zaradi utemeljenega suma davčne utaje je junija lani po odločitvi finančne uprave (Furs) ostalo brez številke DDV. 

Pranje denarja.
Pranje denarja.
Thinkstock
Po podatkih, ki smo jih zbirali v zadnjem mesecu dni, je tudi Šućur del mreže, skozi katero se prek različnih poslov, domnevno tudi fiktivnih, pretakajo milijoni evrov. 

To dokazujejo ukrepi, ki jih je proti njegovim podjetjem uvedel Furs. Vsa tri podjetja, ki jih je v letih 2015 in 2016 kupil Šućur, so se namreč znašla v davčno-inšpekcijskih postopkih. Podjetje Dena TGM ima za od 500 tisoč do milijona evrov davčnega dolga, podjetje Raco B. A. U. pa za več sto tisoč evrov.

Visoko na seznamu davčnih dolžnikov

Tudi Dragan Đurić je visoko na seznamu davčnih dolžnikov. Samo on osebno ima za med 300 in 500 tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti.

Koliko denarja so Finančni upravi RS (Furs) ostala dolžna podjetja, ki jih je uporabljal in so bila uradno v rokah slamnatih oseb, ni mogoče ugotoviti. 

V zadnjih dneh pa smo našli več domnevno z njim povezanih slovenskih podjetij, ki imajo visoke davčne obveznosti ali pa so jim zaradi suma utaje davka odvzeli DDV-številko.

Želel kupiti premoženje Mipa v stečaju

Dragan Đurić se le redko kaže z imenom in priimkom. Po naših informacijah naj bi posle v njegovem imenu že od leta 2012 sklepali slamnati direktorji in lastniki.

MIP, bik
MIP, bik
STA
V preteklosti je bil Dragan Đurić uradno lastnik zgolj dveh podjetij: Medusa in Medico Trada. Prvega je pozneje prepisal na hrvaškega državljana Hrvoja Horvata, drugega pa na nemškega državljana Jörga Schulzeja. Obe podjetji sta bili izbrisani, tako da so za njima izginile vse sledi.

Đurićevo podjetje Medusa je konec leta 2012 oddalo tudi nezavezujočo ponudbo za nakup premoženja propadle Mesne industrije Primorske (MIP), ocenjenega na 34 milijonov evrov. Zaradi prenizkih ponudb je prodaja propadla, Medusa pa je le nekaj mesecev pozneje zaradi suma davčne utaje izgubila številko za DDV.

Denar iz prepovedanih poslov v posojila

Na policiji so nam že pred tednom dni potrdili, da so seznanjeni s prelivanjem denarja iz prepovedanih poslov v Slovenijo prek posojilnih pogodb.

"Gre za eno izmed nepoštenih oziroma kaznivih praks, ki se pojavljajo pri različnih načinih storitve kaznivih dejanj ali kot eno izmed izvršitvenih ravnanj pri izpolnitvi posameznega znaka kaznivega dejanja pranja denarja," so pojasnili na Policijski upravi Celje.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net