Država prodaja dolgove bankrotiranega medijskega tajkuna

Slovenski državni holding je začel prodajati terjatve do poslovnežev, ki so obračali na milijone evrov. Kdo vse je med njimi?

Avtor: Tomaž Modic
petek, 25. 10. 2024, 14:30


Matej Raščan, Matjaž Kovačič
Matej Raščan (na fotografiji) je že moral v zapor, prejšnji mesec pa je bil na prvi stopnji obsojen na novo večletno zaporno kazen.
Andrej Petelinšek

Slovenski državni holding (SDH) je danes začel s prodajo večjega paketa "nedonosnih terjatev" do fizičnih oseb in podjetij s poroštvi fizičnih oseb.

Kot izhaja iz dokumentacije, gre za terjatve do več kot 230 dolžnikov. Te je SDH dobil s pripojitvijo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slaba banka. Bruto vrednost teh terjatev znaša več deset milijonov evrov. V resnici je njihova vrednost bistveno nižja. Nad vsemi podjetji, do katerih ima SDH terjatve, se je že končal stečajni postopek ali pa so bila izbrisana iz poslovnega registra. Torej so vsaj uradno brez premoženja.

A sveženj terjatev ponuja tudi priložnost za velik zaslužek. Na seznamu za prodajo so po naših informacijah tudi osebna poroštva oseb, ki so nekoč živele na veliki nogi in obračale na milijone evrov. Kljub vsemu bo moral biti kupec terjatev spretnejši od SDH in DUTB pri iskanju morebitnega neodkritega premoženja.

Rokoval z milijonskim premoženjem, ki je izginilo

Eden od podjetnikov, katerih "nedonosne terjatve" prodaja SDH, je padli medijski mogotec Matej Raščan. Zanj je javnost prvič slišala leta 2005, ko je kupil Rašico, tekstilno družbo z dolgoletno tradicijo. Kmalu po tistem je kupil še Delo Revije, ki je izdajalo revije, kot so Jana, Lady in Stop. Leta 2007 je pomagal tudi pri izdajanju predvolilnega brezplačnika Ekspres, ki je bil naklonjen tedanji vladajoči stranki SDS. Leta 2010 se je potegoval tudi za nakup Večera, a je projekt na koncu padel v vodo.

Za njim je ostalo pogorišče, večdesetmilijonski dolgovi in številne ovadbe. Za vse te prevzemne posle ni imel lastnega denarja, ampak si ga je v celoti izposojal od državnih bank. Od Nove KBM je dobil večdesetmilijonska posojila, policisti pa so v poznejši preiskavi ugotovili, da je Raščan posojila dejansko prenakazal na račune svojih podjetij oziroma na svoje osebne račune.

O tem, koliko denarja je izginilo, pričajo ugotovitve Finančne uprave (Furs). Ta je v davčno-inšpekcijskem nadzoru ugotovila, da je Raščan med letoma 2007 in 2010, ko je bil lastnik Dela Revije, porabil štiri milijone evrov več denarja, kot ga je uradno zaslužil. V tistem času je kupil najmanj štiri stanovanja v središču Maribora in eno v Ljubljani. Nepremičnine je eno za drugo prodal septembra 2011, le nekaj dni po stečaju Dela Revije in ko so ga zaradi nepravilnosti že preiskovali davčni inšpektorji.

Ko je Raščan leta 2016 končal v osebnem stečaju, je bilo že prepozno. V stečajno maso se je nateklo za dobrih 60 tisoč evrov denarnih sredstev. Vseh priznanih zahtevkov je bilo medtem za kar 24,5 milijona evrov. Med upniki je bila največja DUTB, ki ji je Raščan dolžan več kot deset milijonov evrov. Do odpusta dolgov nikoli ni prišlo, saj se padli medijski mogotec za ta korak nikoli ni odločil.

Tudi Darko Zupanc (na fotografiji), ki je bil nekoč na seznamu najbogatejših Slovencev, je končal v osebnem stečaju. Toda do odpisa dolgov nikoli ni prišlo.
Tudi Darko Zupanc (na fotografiji), ki je bil nekoč na seznamu najbogatejših Slovencev, je končal v osebnem stečaju. Toda do odpisa dolgov nikoli ni prišlo.
Mediaspeed

Raščan je že moral v zapor. Leta 2018 so ga spoznali za krivega, da je z zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti Delo Revije oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. S tožilstvom je sklenil sporazum o priznanju krivde in bil obsojen na štiri leta zapora. Septembra letos so ga na mariborskem okrožnem sodišču skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Nove KBM Matjažem Kovačičem obsodili na dodatna več kot štiri leta v zaporu.

Na seznamu tudi znani celjski poslovnež

Med dolžniki, ki jih prodaja SDH, so tudi nekatera druga bolj znana podjetja. Med drugim družba PSZ celjskega poslovneža Darka Zupanca. Ta je obogatel v času privatizacije in se je še leta 2010 uvrstil na 24. mesto Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev. Njegovo premoženje je bilo tedaj ocenjeno na 22,3 milijona evrov.

Njegov poslovni imperij je bankrotiral leta 2014. Medtem ko so šle na prodajno polico družbe Avto Celje, Hyundai Auto Beograd, Meja Šentjur in druge članice skupine PSZ, je Zupanc končal v osebnem stečaju. Toda na koncu se ni rešil dolgov. Še pred stečajem je na ženo prenesel osebni avto mercedes benz 500 CL in osemmetrski gumenjak, s čimer je kršil določbe insolvenčne zakonodaje.