Medtem ko je švicarski farmacevtski velikan Novartis, lastnik Leka, drugod po Evropi odpuščal in zapiral tovarne, je pri nas zaposloval in vlagal. Zdaj pričakuje, da mu bo pri poslih v Sloveniji pomagala tudi država.
To je bila glavna tema sestanka, ki je pred mesecem dni, 11. junija potekal v kabinetu predsednika vlade. Na njem sta bila poleg premierja Janeza Janše prisotna slovenska predstavnika Novartisa - predsednik uprave Leka Robert Ljoljo in vodja enote javne zadeve v Novartisu Slovenija in Sandozu Gregor Makuc.
Iz zapisnika, ki smo ga od Janševega kabineta pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in šele po grožnji informacijskega pooblaščenca z visoko globo, je razvidno, da so Lekovci pri Janši iskali pomoč pri ohranjanju delovnih mest in širitvi proizvodnje v Sloveniji.
Dokument razkriva, da bo Janša na podlagi srečanja predsednika uprave Sandoza Richarda Saynorja, drugega človeka švicarskega Novartisa, "seznanil s primernostjo slovenskega okolja za širjenje podružnic Novartisa".
"Za naložbe konkurira več lokacij"
Kaj to pomeni, v Janševem kabinetu ne pojasnjujejo. Tako v Leku kot v kabinetu pa so zanikali, da bo država zagotovila nove večmilijonske subvencije za ljubljanskega farmacevta, ki je po naših informacijah med korona krizo dosegal rekordne poslovne rezultate.
Po naših neuradnih informacijah v Leku od vlade pričakujejo, da jim bo ta pomagala na drugih zanje ključnih področjih, na primer olajšala postopke pridobivanja dovoljenj, odpravljala administrativne ovire ter zagotovila pogoje za lažje zaposlovanje in nemoteno delovanje v primeru drugega vala epidemije novega koronavirusa.
"Znotraj velikih globalnih poslovnih sistemov za naložbe vedno konkurira več lokacij, zato je pomembno, da tudi država pokaže, da ustvarja konkurenčno okolje in da spodbuja tuje naložbe," so za necenzurirano.si pojasnili v ljubljanskem farmacevtu. Dodali so, da "z namenom dolgoročnega in partnerskega sodelovanja redno izvajamo srečanja z različnimi javnimi deležniki (...) tudi s predsednikom vlade in ministri". Konec februarja letos so bili tudi na vljudnostnem obisku pri odhajajočem premierju Marjanu Šarcu.
Proizvodnjo selijo v Avstrijo
Do sestanka je prišlo v obdobju, ki je za Lek kritično. Že konec lanskega leta je padla odločitev, da na Prevaljah ne bodo zgradili nove, 105 milijonov evrov vredne tovarne za proizvodnjo antibiotika amoksiklav, enega od njihovih najpomembnejših proizvodov. Zaradi tega so ostali brez sedmih milijonov evrov državnega denarja. Hkrati so se v Leku odločili, da bodo po več kot 40 letih zaprli obstoječo proizvodnjo na Prevaljah, ki jo bodo preselili čez mejo v mestecu Kundl na avstrijskem Tirolskem.
Nezadovoljne Korošce, ki so računali na več sto novih delovnih mest in v gimnaziji na Prevaljah celo uvedli novi izobraževalni program farmacevtski tehnik, so v Leku poskušali pomiriti z obljubami, da ne bo odpuščanj. Prevaljski obrat bi namreč spremenili v globalni operativni center, iz katerega bi skrbeli za logistiko, oskrbovalno verigo, nabavo in kontrolo kakovosti celotne skupine Novartis. To naj bi na Prevalje prineslo boljša delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
Obljube, ki se niso uresničile
Toda očitno bodo v Leku (ponovno) požrli besedo. Sedež novega globalnega operativnega centra, enega od dveh v skupini Novartis, ne bo na Prevaljah, ampak naj bi se nahajal v Ljubljani. Tega v Leku niso želeli ne potrditi ne zanikati. Dejali so le, da bo center deloval na različnih lokacijah po Sloveniji.
Po informacijah lokalnih virov naj bi na Koroškem, kjer je delalo 250 redno zaposlenih in 70 agencijskih delavcev, posledično ostalo med 30 in 50 delovnih mest. Pa še to je v veliki meri odvisno od tega, ali bodo glede na pregovorno odrezanost Koroške od preostale države sploh našli dovolj ustreznega kadra. Kljub zaprtju proizvodnje naj bi bila Slovenija z vzpostavitvijo novega centra kot celota na boljšem, a bodo na račun Ljubljane izgubili Korošci.
Zapleta se tudi s prodajo novozgrajene, a sedaj prazne proizvodne hale na Prevaljah, za katero so porabili 30 milijonov evrov. Še v začetku letošnjega leta naj bi se o odkupu dogovarjali z družbo TAB iz Mežice, ki naj bi v proizvodnji akumulatorskih baterij zaposlila okoli 100 zaposlenih iz Leka. Čeprav v Leku trdijo, da pogovori še vedno potekajo, naj bi v družbi TAB zaradi izbruha korona krize izgubili interes za nakup prostorov in širitev proizvodnje.
Rekordni rezultat prinesel visoke dividende
Kljub vsemu bo Slovenija, kjer Novartis zaposluje že več kot 4300 ljudi, še dolgo časa ostala ena ključnih lokacij švicarskega farmacevta, Lek pa eden od največjih tujih vlagateljev v državi.
To dokazujejo tudi najnovejši podatki o poslovanju Leka, saj je družba lani dosegla največji obseg prodaje v svoji zgodovini. Prvič so presegli milijardo evrov, če štejemo še druge družbe iz skupine, pa je Lek dosegel okoli 1,36 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Najvišji doslej je bil tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki je znašal več kot 240 milijonov evrov. Čistega dobička pa je bilo za 116 milijonov evrov.
Po naših informacijah naj bi v Leku tudi v drugem četrtletju letos, ko so številna slovenska podjetja zaradi zapiranja javnega življenja zašla v finančne in poslovne težave, posloval nemoteno. Še več, v tem obdobju naj bi celo izboljšal rezultate.
Tako so se v Novartisu odločili, da si iz Leka izplačajo ene najvišje dividend doslej. Na nedavni skupščini so sprejeli sklep, na podlagi katerega bodo od ljubljanskega farmacevta prejeli 200 milijonov evrov. Tega denarja družba nima na računih, tako da ga bo v Švico verjetno nakazovala postopoma v naslednjih letih.
Tudi zato, ker Lek za širitev in nadgradnjo proizvodnje namenja večino denarnega toka, ki ga ustvari s poslovanjem. V preteklosti se je letni obseg investicij gibal med 60 in 100 milijoni evrov, v lanskem letu pa je ta številka, tudi zaradi naložbe na Prevaljah, dosegla rekordnih 120 milijonov evrov.
