V začetku decembra je bil na okrožnem sodišču v Celju na tri leta zapora obsojen Muho Amidžić, eden od sodelavcev Konjičana Kristijana Kamenika, ki zaradi preprodaje drog v Italiji prestaja osemletno zaporno kazen.
Amidžiću, dolgoletnemu znancu sodišč, so očitali povezavo s kriminalno združbo, ki naj bi nameravala od Kamenika v Milanu prevzeti 47 kilogramov kokaina, vrednega dva milijona evrov. Po poročanju medijev je bila naloga Amidžića poskrbeti, da bi mamilo pri nas prišlo v prave roke.
Zdaj so na specializiranem državnem tožilstvu proti enemu od njegovih bližnjih sorodnikov vložili tožbo, s katero mu bodo poskušali odvzeti domnevno nezakonito pridobljeno premoženje. Njihova tarča je Amir Amidžić, ki je prijavljen na istem naslovu v Celju kot Muho Amidžić.
Zasegli bi hišo v Celju in družbo za varovanje
Na tožilstvu so nam pojasnili, da so tožbo za odvzem premoženja vložili v drugi polovici decembra, in sicer zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Vrednost tožbenega zahtevka znaša nekaj manj kot 100.000 evrov.
Po naših podatkih je tožilstvo:
- na okrožnem sodišču v Ljubljani že doseglo vpis začasne odredbe na stanovanju in stanovanjski hiši v Celju, ki jih je Amir Amidžić kupil v letu 2016. To je bilo ravno v času spornega posla v Italiji;
- že začelo poskus zasega manjše varnostne družbe Intal Pro in službenega avta bmw 320d touring. Še v letu 2017 je družba ustvarila čez 200 tisoč evrov prihodkov, vendar ima zdaj že slaba dva meseca blokiran račun;
- preverjalo, ali bi mu lahko odvzeli tudi manjšo kmetijo na Vojniku, ki jo je kupil leta 2012, vendar se na koncu niso odločili za njen zaseg.
Amir Amidžić včeraj za komentar ni bil dosegljiv.
Že tretja tožba v letu dni
Gre za tretjo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki so jo v minulem letu vložili na specializiranem državnem tožilstvu. Njihova skupna tožbena vrednost znaša nekaj manj kot dva milijona evrov. Nanašajo se na različna kazniva dejanja:
- trgovine z ljudmi,
- nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva,
- pomoči pri zlorabi položaja ali pravic,
- pranja denarja ter
- neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami.
Skupaj je sicer vložilo pol manj tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora kot v letu 2017.
Umikati so morali tožbe
Toda na tožilstvu so imeli v zadnjih mesecih veliko več dela z umikanjem preteklih tožbenih zahtevkov. Ustavno sodišče je namreč julija lani razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo, torej pred letom 2011.
Tožilci so s tem izgubili edino orodje za uspešen kazenski pregon in odvzem nezakonitega premoženja osumljenih najhujših korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Kar je ključno, padli so vsi postopki zasega premoženja, v katerih so želeli osumljencem odvzeti premoženje, ki naj ga ti nezakonito pridobili pred letom 2011.
Na tožilstvu so povedali, da so podrobno proučili vse do zdaj vložene tožbe po tem zakonu in umaknili tožbeni zahtevek v zadevah, kjer so presodili, da odločitev ustavnega sodišča neposredno vpliva na pravdno zadevo.
Padli naj bi postopki proti Janši, Lovšinu, družini Zagožen ...
Do zdaj so umaknili deset tožb in eno pritožbo. "Skupna vrednost tožbenih zahtevkov, v katerih je bila tožba umaknjena, znaša 12,97 milijona evrov," so pojasnili.
Za katere postopke gre, niso povedali. Po neuradnih informacijah pa so umikali tožbe tudi v nekaterih najbolj odmevnih zadevah, v katerih so hoteli zaseči premoženje:
- predsedniku SDS Janezu Janši,
- nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu, proti kateremu se nadaljuje sojenje zaradi spornih poslov pri gradnji terminala Čehov v Rusiji,
- nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, proti kateremu so tožilstva sprožala številne postopke, vendar so bili drug za drugim neuspešni,
- družini pokojnega predsednika uprave Holdinga Slovenske elektrarne Jožeta Zagožna, od katere so zahtevali 837 tisoč evrov nepojasnjene razlike v premoženju,
- nekdanjemu dolgoletnemu prvemu urbanistu Mestne občine Ljubljana Igorju Jurančiču zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Ljubljani,
- nekdanjemu direktorju Agencije za komunikacijska omrežja Tomažu Simoniču. V obdobju njegovega vodenja naj bi agencija sklepala domnevno fiktivne pogodbe s prijateljskimi podjetji.
Medtem tožilstvo naj ne bi umaknilo tožb v primeru zasega premoženja prvoobsojenega v zadevi Balkanski Bojevnik Dragana Tošića in Vlaste Mrčinko, ptujske frizerke in partnerice nekdanjega ptujskega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil konec devetdesetih let obsojen na dve leti in tri mesece zapora zaradi vpletenosti v trgovino z mamili.
Lani poleti so se pojavile tudi informacije, da bodo sodbo ustavnega sodišča izkoristili tisti, ki jim je tožilstvo že pravnomočno odvzelo premoženje. Bojazen je bila očitno odveč, saj po do zdaj znanih podatkih "nihče izmed toženih ne izpodbija pravnomočne sodbe na podlagi odločbe ustavnega sodišča".
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
