Nekdanji lastnik in prvi mož Energoplana Zlatko Sraka se bo predčasno rešil iz osebnega stečaja. Na okrožno sodišče v Ljubljani je vložil predlog za skrajšanje postopka oziroma preizkusnega obdobja, ki mu bo sodišče po naših informacijah tudi ugodilo.
Do zdaj je Sraka neuspešno ugovarjal osebnemu stečaju, v katerega ga je zaradi 13 milijonov evrov dolga spravila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka. Gre za nekdanje obveznosti Energoplana do državnih bank, za katerih poplačilo je z osebnim poroštvom jamčil Sraka.
Zdaj so okoliščine precej drugačne. Energoplan je namreč julija letos v celoti poravnal obveznosti iz ponovne prisilne poravnave, s katero je odpisal za več kot sto milijonov evrov dolga. Po dogovoru je bankam, podizvajalcem in drugim nezavarovanim upnikom obljubil plačilo 0,15 odstotka denarja oziroma vsega skupaj 200.000 evrov.
Od tega bi okoli 20 tisočakov moralo končati na računu slabe banke, ki pa tega denarja ni dobila. Raje se je odločila za prodajo terjatev do Energoplana, zavarovanih s poroštvom Srake. Kdaj natanko je bil sklenjen posel, ni znano. Kot kaže, pa so prešle v roke Sraki prijateljskega upnika.
"Stari fantje": od Zemljariča do Isajlovića
Kdo je torej rešil Zlatka Srako? Terjatve do Energoplana, zavarovane s poroštvom Srake, je kupilo podjetje Iskra Impuls iz Kranja, je potrdila Monika Rozman, upraviteljica v osebnem stečaju Srake. Kot je pojasnila, je Iskra Impuls avgusta na sodišče tudi že posredovala obvestilo o umiku terjatve, s čimer je Sraki odprla pot do zaključka osebnega stečaja.
Lastnika Iskre Impuls sta Toni Bračić in Maja Bračić Lotrič. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo merilno-procesne opreme, na primer električnih števcev za gospodinjstva.
To pa ni edina povezava s "starimi fanti" iz domačega gradbeništva. Istega leta je namreč Iskra Impuls od Draga Isajlovića, nekdanjega svetovalca ministra za finance Franca Križaniča (SD), kupila Splošno gradbeno podjetje (SGP) Gorenjc, ki je veljalo za zdravo jedro propadlega SGP Tehnika. Zadnjih pet let je SGP Gorenjc vodil Simon Jan, pred tem več let izvršni direktor Energoplana. Prav tako je Iskra Impuls še polovična lastnica gradbenega podjetja Tosidos, ki je sodelovalo pri gradnji nordijskega centra v Planici.
Od Energoplana prevzeli projekte in kadre
Energoplan in Iskra Impuls sta dolgoletna poslovna partnerja. Po finančnem zlomu družbe, ki jo je vodil Zlatko Sraka, je Iskra Impuls prevzemala njene največje nepremičninske projekte na območju Mestne občine Ljubljana. Zdaj prevzema tudi vodilni kader Energoplana, za katerega je bil usoden projekt Stožice:
- že leta 2012 so od Energoplana kupili gradbeno jamo v Spodnji Šiški in nato skupaj s Kolektorjem Kolingom Stojana Petriča zgradili 40 milijonov evrov vredno sosesko Belle Vie Tivoli, v kateri je 195 stanovanj;
- leta 2016 so od Energoplana v samem središču Ljubljane odkupili tudi parcele, na katerih se bo v kratkem začela gradnja projekta Rezidenca Masarykova in z njim 85 stanovanj. Večina zemljišč je bila sicer v lasti stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (MOL);
- v podjetju Tosidos so zaposlili inženirje iz propadlih gradbenih podjetij, predvsem iz Energoplana. Položaj direktorja zaseda prej omenjeni Simon Jan;
- pred dobrim mesecem dni so v Ljubljani ustanovili podjetje Emeco Nepremičnine in funkcijo direktorja zaupali Oktavijanu Aramu, še enemu nekdanjemu direktorju Energoplana;
- že pred tem so gradbena podjetja, ki jih obvladuje Iskra Impuls, svoj poslovni naslov prenesla v stavbo pod ljubljanskim Rožnikom, v kateri je bil dolga leta sedež Energoplana.
Novi upnik umaknil terjatev do Srake
Po podatkih stečajne upraviteljice Monike Rozman je bila pogodba med DUTB in Iskro Impuls o prodaji terjatev sklenjena že v letu 2017, veljati pa je začela lani.
Istega leta je DUTB od Energoplana na podlagi dogovora prevzela deset milijonov evrov vredne gradbene projekte in druge nepremičnine. Med drugim je dobila zemljišča na Parmovi v Ljubljani, za katera zdaj išče kupca. Vmes je Energoplan s soglasjem DUTB izpeljal ponovno prisilno poravnavo, drugo v manj kot petih letih.
Glede na to, da je v osebnem stečaju kot edina terjatev do Srake prijavila DUTB, ni več temelja za njegovo nadaljevanje. "Če ni upnika, je smiselno, da se postopek konča," nam je pojasnila Rozmanova. Narok, na katerem bo sodišče odločalo o skrajšanju osebnega stečaja, je razpisan za sredo prihodnji teden, ko ga bo verjetno tudi sklenilo.
Po prvotnem načrtu bi postopek osebnega stečaja moral trajati vse do leta 2021, v tem času pa bi se v stečajno maso stekali prejemki Zlatka Srake.
Do milijonskega posla na Energetiki Ljubljana
Iskra Impuls je v zadnjem obdobju začela poslovati tudi s podjetji iz javnega holdinga Ljubljana. Lani je z Energetiko Ljubljana podpisala 1,1 milijona evrov vredno pogodbo za dobavo "opreme za prenos podatkov s toplotnih postaj in plinskih števcev v okviru projekta Pametni sistemi toplotne energije PSTE". Dobavilo jo bo njeno hrvaško podjetje Iskraemeco.
Lani je podjetje Iskra Impuls ustvarilo rekordnih 12 milijonov evrov prihodkov in nekaj manj kot četrt milijona evrov dobička. Zaposlovalo je 22 ljudi.Energetika Ljubljana
Sraka ni več lastnik Energoplana
DUTB sicer v osebnem stečaju Srake ni mogla računati na večje poplačilo.
V stečajni masi je bilo zgolj njegovo stanovanje, ne pa tudi 86-odstotni delež v Energoplanu, ki ga je pred tem za 20.000 evrov kupil Gorazd Čuk, dolgoletni ključni sodelavec Igorja Bavčarja v politiki in Istrabenzu. Tudi v tem primeru je šlo očitno za nadzorovano operacijo. Gorazd Čuk je namreč mož odvetnice in stečajne upraviteljice Danice Čuk, ki je svetovala Energoplanu pri finančni in poslovni sanaciji.
Podatki, ki smo jih zbrali in analizirali, kažejo, da je bilo vse del procesa finančne in poslovne sanacije Energoplana, v okviru katere se je zgodil odpis celotnega dolga, glavne projekte in premoženje so prevzemali (prijateljski) upniki, nekdanji prvi mož pa se je rešil bremena visokega poroštva.
"Ne gre za izigravanje upnikov, ne želim pa družbe, ki jo na vso moč poskušam rešiti, prepustiti drugim," je leta 2016 medijem pojasnjeval Sraka in dodal, da iščejo kupca za vse projekte, ki so jih želeli razvijati pred krizo. Konec junija letos je imel Energoplan za okoli 2,5 milijona evrov premoženja.
Sodijo mu zaradi Stožic
Zato pa se Sraka (še) ni rešil kazenskih postopkov, ki se proti njemu nadaljujejo zaradi sodelovanja pri projektu gradnje športno-trgovskega kompleksa Stožice, paradnega projekta ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Specializirano državno tožilstvo je avgusta letos vložilo obtožnico zoper Jankovića, njegovega sina in šefa Electe Damijana Jankovića, direktorja Energetike Ljubljana Hrvoja Draškovića, Zlatko Srako iz Energoplana, Uroša Ogrina iz Gradisa ter Boštjana Stamejčiča iz Baze Dante.
To ni edini primer, v katerem se morata Janković in Sraka zagovarjati zaradi gradnje kompleksa v Stožicah. Teče namreč tudi sojenje v zadevi Stožice, v katerem tožilstvo devetim fizičnim osebam očita več kaznivih dejanj, med drugim zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, goljufijo v škodo EU, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in ponareditev ali uničenje poslovnih listin.
Sraka je sicer javno obžaloval, da za dokončanje projekta Stožice ni bilo volje, za neuspeh pa čuti veliko odgovornost. Energoplan naj bi končal v težavah zaradi Stožic oziroma bank, ki so kljub drugačnemu dogovoru odrekle finančno pomoč. Posledično so v težave spravile tudi Gradis Skupino G, še enega nekdaj velikega ljubljanskega gradbinca.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
