Kaj Sova ve o Petrolu

Kaj so poslanci Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb prejšnji teden želeli o Petrolu izvedeti od Sove? Kaj je v ozadju skrivnostnega sestanka v Bratislavi? In kdo vse je v zadnjih mesecih kupoval delnice Petrola?

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
sreda, 6. 11. 2019, 04:05


Necenzurirano prenos
Petrol
/

Preteklo sredo so na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) dobili nepričakovan obisk. Tja so brez vnaprejšnje napovedi prišli trije poslanci iz Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS): njen podpredsednik Žan Mahnič (SDS), Monika Gregorčič (SMC) in Jerca Korče (LMŠ).

Kot je še isti dan sporočil Mahnič, jih je zanimalo aktualno dogajanje v slovenskem gospodarstvu. Toda po informacijah iz več virov so bili na Sovi zaradi Petrola, največje domače naftne družbe, ki je le nekaj dni pred tem ostala brez uprave na čelu s Tomažem Berločnikom. Konec oktobra je namreč odstopila po tem, ko so v javnost prišle informacije, da jo želi nadzorni svet razrešiti s položaja.

Kaj natančno so poslanci želeli izvedeti o Petrolu, uradno ni mogoče izvedeti. Predsednik komisije Matej Tonin, ki ga na Sovi ni bilo, izjav o tem ne daje. "Gre za podatke zaupne narave," nam je dejal. Tudi zapisnika obiska komisija še ni obravnavala.

Kaj je poslance zanimalo na Sovi

Ena od nalog Sove je tudi varovanje gospodarskih interesov države. Kot je pred časom v intervjuju za Mladino pojasnil njen direktor Rajko Kozmelj, Sova deluje "v smislu preprečevanja škodljivega tujega vpliva na gospodarske interese podjetij, ki so v delni lasti države ali pa zaposlujejo velik del družin v neki regiji".

Sova
Sova
STA
Toda nenapovedani obiski parlamentarne komisije na Sovi zaradi gospodarskih tem so prej izjema kot pravilo. Po naših informacijah so poslanci v zadnjem letu opravili le enega. Povezan naj bi bil z Luko Koper. Komisija se za obiske Sove odloča le v primerih, ko sama zazna informacije, povezane s posameznim podjetjem, nato pa želi preveriti, ali in kako jih obravnava Sova.

Kot že omenjeno, uradnih izjav o zadnjem obisku ni mogoče pridobiti. Več virov pa nam je potrdilo, da naj bi poslance zanimale nekatere informacije o zanimanju nekaterih tujih interesentov za Petrol. Natančneje, želeli naj bi preveriti, ali in v kolikšni meri je presenetljiva zamenjava na vrhu Petrola povezana z domnevnim zanimanjem nekaterih ruskih in drugih družb za Petrol.

Lastniški premiki v Petrolu?

Največja lastnica Petrola, po kriteriju prihodkov največje domače poslovne skupine, je država. Sama ali prek povezanih podjetij ima v lasti približno tretjino delnic. Toda okrog Petrola je že nekaj mesecev vroče. V lastništvu Petrola se namreč krepijo vlagatelji, skriti za fiduciarnimi računi tujih, večinoma hrvaških bank. Ti kupujejo delnice od drugih malih delničarjev in so se povzpeli med največje lastnike slovenskega naftnega trgovca. Več o tem pišemo v okvirju.

V jedru vseh informacij in špekulacij o lastniških premikih v Petrolu je slovaško-češka finančna skupina J&T, največja zasebna lastnica te naftne družbe. Že od leta 2015 ima v lasti skoraj 13 odstotkov delnic. Takrat je z njihovimi nakupi razburila državni vrh, saj je svoje lastništvo skrivala za ciprskimi podjetji, ki so pred leti v vojni za hrvaško naftno družbo Ina kopičila delnice za madžarsko energetsko multinacionalko Mol.

Čeprav so v J&T delnice Petrola že ponujali potencialnim interesentom, med drugim tudi Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), že zadnje leto dni stremijo k povečevanju deleža. Priložnost za to očitno vidijo v paketu dobrih desetih odstotkov delnic, ki ga obvladujejo podjetja v lasti Darija Južne.

Sestanek v Bratislavi

Južna je za Siol.net "odločno zavrnil vse špekulacije, da njegova podjetja prodajajo svoj delež v Petrolu". "Te informacije ne držijo. Prav tako ne potekajo nobene aktivnosti v zvezi z morebitno prodajo. Tudi v naslednjih letih podjetja iz skupine Perspektiva ne nameravajo prodati svojega deleža," je zatrdil.

Toda po naših informacijah se je Južna poleti v Bratislavi sestal s predstavniki J&T. Kaj je bila tema pogovora, ni mogoče izvedeti. Ob vprašanju, ali je na Slovaškem preverjal, kakšni so njihovi načrti s Petrolom, je Južna ponovil le, da delnic Petrola ne prodaja.

Časovno je srečanje v Bratislavi mogoče umestiti med dva dogodka. Letos spomladi je Slovenski državni holding (SDH) preverjal možnosti za predčasni odpoklic nadzornega sveta Petrola. Za to bi potreboval najmanj tri četrtine glasov delničarjev, torej tudi podporo Darija Južne, ki je tedaj po naših informacijah ni dobil.

Kjer so Slovaki, je tudi madžarski Mol

V istem času pa je J&T izpeljal zaključno fazo še enega energetskega posla. Organiziral je prodajo približno tretjine delnic slovaške naftne družbe Slovnaft, ki zaposluje 3700 ljudi. Kupil jo je Mol, s katerim je J&T sodeloval že pri naskoku na hrvaško Ino. S tem so Madžari postali večinski lastnik slovaške energetske družbe. J&T je Molu prodal tako svoj delež kot delnice v lasti drugih vlagateljev, med katerimi je bil tudi slovaški tajkun Mario Hoffmann.

Mol, Petrol, Madžarska
Mol, Petrol, Madžarska
Reuters
To je še okrepilo špekulacije, da so v J&T delež v Slovnaftu ves čas hranili za Mol, enako pa počnejo tudi z delnicami Petrola. Čeprav so to v J&T večkrat zanikali, naj bi vlada Mira Cerarja po naših informacijah že pred dvema leta pridobila več dokazov, da je v ozadju delniških poslov s slovensko naftno družbo v resnici Mol. Pri tem ne gre prezreti še ene povezave – J&T je pred petimi leti kupil za 32 milijonov evrov Molovih obveznic.

Širitev v Slovenijo bi bila z vidika strateške usmeritve madžarske energetske skupine logična. V Molu namreč že od začetka stoletja ciljno iščejo možnosti za nakupe energetskih družb v sosednjih državah. Petrol je potencialna priročna tarča, ker bi lahko po sporu med Madžarsko in Hrvaško ponudil alternativni stik z Jadranskim morjem prek skladišč na Srminu. V Molu so večkrat zanikali zanimanje za Petrol.

Kaj so bile informacije o "ruskem vplivu"?

Pri tem ne gre pozabiti, da je Madžarska, največja lastnica Mola, med vsemi državami EU v najboljših odnosih z Rusijo, še posebej na področju energetike. Rusko državno podjetje Rosatom v tej državi gradi dve novi jedrski elektrarni. Konec oktobra pa so se predstavniki obeh držav na vrhu v Budimpešti dogovorili tudi o tesnejšem sodelovanju med Molom in ruskim energetskim velikanom Lukoilom, ki je v času prve vlade Janeza Janše sklenil strateško partnerstvo s Petrolom.

Ali je torej Sova morda "ulovila" informacije o ruskem vplivu, ki bi se lahko povečal prek Slovakov oziroma Madžarov, uradno seveda ni mogoče preveriti.

Nada Drobne Popovič, donedavna prva nadzornica, zdaj pa začasna predsednica uprave Petrola
Nada Drobne Popovič, donedavna prva nadzornica, zdaj pa začasna predsednica uprave Petrola
STA
Nada Drobne Popovič, dozdajšnja predsednica nadzornega sveta, ki začasno vodi Petrol, je očitke o ruskih interesih pred dnevi ostro zanikala in jih označila za "dezinformacije". Enako so storili tudi v Slovenski industriji jekla (SIJ), ki je v lasti ruskega jeklarskega tajkuna Andreja Zubickega. Kot smo že poročali, je Drobne-Popovičeva prva finančnica družbe SIJ Acroni.

Domnevati pa gre, da so bile namere o povečanju deleža J&T v nasprotju z željami zdaj že nekdanje Berločnikove uprave. Ta se je že pred dvema letoma o okrepljenem sodelovanju pogovarjala z mednarodno energetsko skupino Vitol, ki ima velike načrte v jugovzhodni Evropi. Po enem od scenarijev se je omenjala tudi možnost, da bi Vitol pridobil pomembnejši lastniški delež v Petrolu, ki bi ga kupil od Slovakov. Berločnik za pojasnila ni dosegljiv.

Škarje in platno v rokah vlade

V vsakem primeru ima J&T oziroma njegovi partnerji pri povečevanju vpliva v Petrolu najmanj dve težavi. Prva je dejstvo, da je trenutno v sporu s slovensko državo. Njegovo ciprsko podjetje Mustand Energy je namreč vložilo tožbo proti Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ker da državi na skupščini Petrola ni odvzela glasovalnih pravic. "Postopek pred upravnim sodiščem še ni zaključen," so nam pojasnili na SDH.

Druga težava so zakonodajne in druge ovire, ki J&T onemogočajo pridobitev večjega paketa delnic. Povečanje deleža na 25 odstotkov ali več brez soglasja vlade jim namreč preprečujejo Energetski zakon, veljavni Zakon o izvrševanju proračuna in statut Petrola.

Premier Marjan Šarec podrobno spremlja dogajanje v Adrii in opozarja, da je nemški sklad že potopil letalsko družbo v Švici.
Premier Marjan Šarec podrobno spremlja dogajanje v Adrii in opozarja, da je nemški sklad že potopil letalsko družbo v Švici.
STA
Po strategiji upravljanja naložb države pa skupni delež največjega zasebnega lastnika Petrola ne sme presegati deleža, ki ga ima v lasti država, torej dobrih 31 odstotkov. Na vprašanje, ali je v prihodnjih mesecih predvidena kakšna sprememba strategije upravljanja v delu, ki se nanaša na Petrol, so na SDH odgovorili, da bodo letni načrt upravljanja za leto 2020 ministrstvu za finance poslali do konca tega meseca.

Do takrat J&T, ki naj bi imela v Sloveniji še več drugih načrtov, preostane le iskanje mostu do vlade in posameznih koalicijskih strank. Vrata v Sloveniji jim sicer pomagata odpirati dva ključna moža. Prvi je Boštjan Kralj, direktor investicijske družbe Kompas Kapital, ki je bil na Telekomu Slovenije v času uprave Bojana Dremlja zadolžen za nasedle naložbe na Balkanu (danes so predmet odškodninskih tožb). Drugi je podjetnik Peter Selakovič, ki velja za osebnega prijatelja ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Kdo v zadnjih mesecih kupuje Petrol

Če ne upoštevamo 12,8-odstotnega deleža, ki ga prek Cipra obvladuje J&T, je trenutno v rokah vlagateljev, skritih za fiduciarji, že skoraj 11 odstotkov celotnega lastništva Petrola.

V zadnjem času so bili pri kupovanju daleč najbolj dejavni vlagatelji, ki imajo delnice shranjene pri Hrvaški poštanski banki, Zagrebački banki in ameriški The Bank of New York Mellon. Samo od spomladi so kupili 13.300 delnic, trenutno vrednih 4,6 milijona evrov, in svoj delež povečali za 0,63 odstotne točke na 2,6 odstotka.

Izpostaviti velja tudi za zdaj neznanega vlagatelja, ki ima delnice Petrola na fiduciarnem računu pri OTP banki Zagreb (nekdanja Splitska banka). Trenutno ima v lasti že več kot pet odstotkov Petrola, vrednih 38 milijonov evrov.

Kljub temu, da bi lahko glede na število delnic imeli pomembno besedo pri upravljanju družbe, se omenjeni vlagatelji praktično ne udeležujejo rednih skupščin Petrola.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net