Toliko dodatnega davka so mu odmerili na finančni upravi RS (Furs), kjer so pod drobnogled vzeli osebne finance lastnika trgovske verige Engrotuš. Po naših informacijah so konec avgusta končali davčnoinšpekcijski postopek, zdaj sledi izterjava dolga.
Na Fursu so tako že predlagali vpis zastavne pravice oziroma hipoteke na osebnem premoženju celjskega podjetnika, kar morajo po zakonu o davčnem postopku narediti v roku dveh mesecev po izvršljivosti davčne odločbe.
Ker so menili, da bi lahko imeli težave pri izpolnitvi davčne obveznosti, so že v začetku letošnjega leta, ko postopek še ni bil končan, Mirku Tušu preventivno omejili razpolaganje z osebnim premoženjem. Od takrat imajo vpisano zavarovanje na:
- 100-odstotnem deležu v podjetju Tuš Holding, ki ima v lasti trgovsko verigo Engrotuš. Na njem so sicer že dolgo časa vpisane hipoteke bank upnic;
- družinski vili v Lokrovcu pri Celju, ki je v resnici še edino večje Tuševo neobremenjeno premoženje in posledično glavna tarča države. Vila, v kateri je devet sob, od tega šest spalnic, dve garaži in dve kopalnici, se je poleti 2017 znašla na trgu. Nepremičninska agencija Rocco jo je prodajala za 2,5 milijona evrov.
Blagovne znamke prenašal v Hongkong
Kako so na Fursu ugotovili in izračunali dodatno davčno obveznost, še ni povsem jasno. Na Fursu namreč ne komentirajo konkretnih postopkov. Pojasnil ne daje niti Mirko Tuš, ki ga za zdaj še ni na seznamu davčnih dolžnikov.
V zadnjem obdobju pa se je celjski podjetnik znašel v več (pred)kazenskih postopkih, v katerih mu očitajo, da je v škodo svojih podjetij prišel do visoke nezakonite premoženjske koristi. Na podlagi tega bi mu lahko odmerili tudi plačilo dodatnega davka.
Enako sta zakonca Tuš naredila z blagovnimi znamkami Engrotuš, med njimi ključno blagovno znamko Tuš. To sta namreč leta 2016, ko je postalo jasno, da bo trgovska veriga slej ali prej dobila novega lastnika, prenesla na svoje podjetje Tus Global Group s sedežem v Hongkongu.
S tem sta zakonca Tuš v kot spravila ne le banke, ki so njun trgovsko-zabaviščni imperij kljub prezadolženosti več let ohranjale pri življenju, ampak tudi bodočega lastnika trgovin, ki mu bodo banke prodale dolgove.
Se bo slovenski sklad dokopal do večine?
Zaradi zdravstvenih težav Mirka Tuša je spomladi vodenje skupine Tuš prevzel njegov sin Andraž Tuš, pred katerim je odločilno obdobje.
Banke upnice, ki so Tuševemu poslovnemu imperiju posodile 300 milijonov evrov, zanj aktivno iščejo kupca. Že dalj časa so na prodaj različni paketi terjatev in s tem ekonomsko lastništvo nad skupino Tuš Holding.
Zanjo sta se spopadla dva interesenta:
- slovenski sklad Alfi, ki ga upravlja družba KF Finance Bojana Kunovarja in Matjaža Filipiča.
Bolje kaže drugemu, saj je že odkupil oziroma dosegel dogovor o odkupu približno 40 odstotkov terjatev do skupine Tuš. V rokah jih že ima za okoli 33 odstotkov, zdaj pa usklajuje kupoprodajno pogodbo za nakup osemodstotnega deleža terjatev, ki jih ima v lasti SID banka.
Kot smo poročali, se v Alfiju o nakupu terjatev do skupine Tuš dogovarjajo še z BKS Bank (osem odstotkov) in Gorenjsko banko (11 odstotkov). Če bodo dosegli dogovor, bodo imeli že več kot polovico vseh terjatev. Na trgu je še okoli 20 odstotkov terjatev, ki jih poseduje Abanka.
Lahko davčni dolg Mirka Tuša prepreči dogovor z novimi upniki? Po naših informacijah ne. Novi upniki terjatve bodo težavo zaobšli tako, da bodo kupljene terjatve pretvorili v kapital, Mirko Tuš pa bo posledično izgubil delež, na katerem je vpisana hipoteka države.
Denarni tok presiha
Čas za dogovor se izteka. Dolgovi skupine Tuš do bank, katerih terjatve odkupujejo skladi, namreč konec prihodnjega leta dokončno zapadejo v plačilo. Do takrat bi moral biti znan tudi dokončni načrt finančne sanacije trgovskega imperija. Njegov nadaljnji obstoj je namreč odvisen od uspešnega prestrukturiranja finančnih obveznosti, na kar že dalj časa opozarjajo revizorji.
Tako v Engrotušu kot Tuš Holdingu poudarjajo, da je bilo lansko leto zanje uspešno, pri čemer sta bila ključna učinkovita analiza in nadzor nad stroški, vendar poslovni rezultati kažejo nekoliko drugačno sliko.
Skupina Tuš je namreč doživela manjši upad obsega prihodkov, s 496 na 490 milijonov evrov. Največji delež v strukturi je še vedno maloprodaja, na katero odpade 70-odstotni delež, preostalo pa ustvarijo pri veleprodaji (13 odstotkov) in v centrih Cash & Carry (15,6 odstotka).
Ob tem se je pomembno znižal denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane podjetju za nove naložbe, poplačilo dolga in obresti ter morebitno izplačilo dividend. In sicer je upadel za 13 odstotkov na 13,6 milijona evrov.
"Prihodki in realizirana bruto marža Engrotuša ne dosegajo ravni iz leta 2017, kar je posledica omejitve nedeljskega dela in s tem povezanih zaprtij trgovin ob nedeljah ter izpada prihodkov za praznične dni, saj so skladno z zakonskimi določili trgovine tudi na praznike zaprte," je opozoril Andraž Tuš.
Na drugi strani izstopa dvig stroškov dela in stroškov materiala. Prvi so bili višji zaradi dviga minimalne plače, dviga nedeljskega dodatka in dodatka za praznično delo. "Na dvig stroškov materiala je najbolj vplival dvig stroškov energentov, ki so bili v letu 2018 za 10,4 odstotka višji kot v letu 2017," je dodal.
Kakšne rezultate načrtujejo v letošnjem letu, ne razkrivajo. Znano je le, da bodo nadaljevali odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja, predvsem na območju Srbije, in ob ustreznih nepremičninsko-poslovnih priložnostih tudi v Sloveniji.
Prvo bitko proti Fursu dobil
Ne gre za prvi davčni postopek, ki ga je Furs vodil proti Mirku Tušu oziroma njegovemu podjetju Tuš Holding.
Kot smo razkrili, je bil pod drobnogledom 26 milijonov evrov vreden odpustek, ki ga je od svojega podjetja dobil Mirko Tuš. Gre za denar, ki si ga je celjski podjetnik od svojih podjetij izposodil pred več kot desetletjem, torej še pred začetkom krize, vendar ga do danes ni vrnil.
Toda omenjeno bitko je Mirko Tuš dobil in svojemu podjetju prihranil plačilo osmih milijonov evrov.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
