Vlada potrdila predlog obrambne resolucije, a ne z glasovi vseh ministrov

Po seji vlade je pred novinarje stopil minister za obrambo Borut Sajovic, ki je poudaril, da so danes resolucijo podprli z »visoko podporo.« Svet je po njegovih besedah geostrateško »na viharju sprememb,« kot jih ni bilo že desetletja. Temu se je treba prilagoditi, pri tem pa je pomembno, da Slovenija ostane varna, stabilna in odporna država, odločna pri obrambi. Sajovic je poudaril, da s tem izpolnjujejo zaveze, ki od leta 2014 niso bile izpolnjene. V skladu s predlogom resolucije, ki ga mora potrditi še državni zbor, se Slovenija zavezuje k povečanju sredstev za obrambo že letos na dva odstotka bruto domačega proizvoda, nato še postopno do treh odstotkov do leta 2030. Sajovic ob tem ni razkril, kateri ministri koalicijskih partnerjev predlogu resolucije, ki kot kaže ni bil sprejet soglasno, niso prižgali zelene luči. Minister je dejal še, da ga ne skrbi, da predlog resolucije v državnem zboru ne bi bil sprejet.

Za vlado je od nakupa sredstev za obrambo bistveno bolj pomembna kadrovska okrepitev, je poudaril Sajovic. Zato je tudi predvidena krepitev vojske, prostorskih dopolnilnih sil po zgledu teritorialne obrambe. Potrebne so namreč dodatne kadrovske kapacitete. Obenem bodo nadaljevali s pozitivnimi trendi, ki so trenutno prisotni v sistemu, ob tem pa računajo tudi na to, da jih pri vprašanju varnostni podpre tudi slovenska obrambna industrija. »Imamo znanje.« Sajovic je izpostavil še vlaganje v opremo z dvojno rabo ter krepitev kibernetske varnosti, zdravstvenih kapacitet, logistike in infrastrukture.

Izpostavil je še, da je vlada danes potrdila tudi projekt povečanja bolnišničnih zmogljivosti, in sicer gradnjo in obnovo prizidka Bolnišnice Petra Držaja, kar so napovedali že lani, a to zdaj niso več le obljube, temveč postaja realnost. Projekt, s katerim bodo zagotovili 50 dodatnih postelj tako za vojaške kot civilne potrebe, je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Kar zadeva vprašanje uvedbe obveznega naborništva, Sajovic po tem trenutno ne vidi potrebe, saj so trendi zaposlovanja dobri. Če se bodo razmere na tem področju spremenile, pa so tudi tukaj možne kakšne spremembe. Po njegovih besedah sicer spremljajo dogajajo v državah, ki so se za to odločile, rezultati pa kažejo, da tudi obvezno naborništvo ni čudežna palčka. Sajovic je postregel še s slikovitim odzivom na pomisleke glede opreme za dvojno rabo in načrtov za širitev pripadnikov Slovenske vojske na 30.000. »Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti,« je spomnil na besede slovenskega pesnika Jovana Vesela Koseskega. Vedno »iščemo eno afero, iščemo eno senzacijo,« je dejal ter poudaril, da drame ni in da gre za 15-letno resolucijo. »Če se zadeve tako spreminjajo, bomo v 15 letih, če bodo potrebe, dosegli 30.000 ljudi v dopolnilnih silah, to niso obvezna ali prisiljena rezerva.«  Zgradili bomo sistem in trende imamo dobre. Glede dvojne rabe je poudaril, da je v treh odstotkih zajeto oboje, dvojna raba in namembnost.

Dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040

Spomnimo, predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki ga je danes potrdila vlada, zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer nadgrajuje zdajšnjo različico dokumenta, sprejeto leta 2023. Kot je poročala STA, predvideva izgradnjo obvezne rezerve, ki je skladno z zakonom o vojaški dolžnosti zamrznjena. Tako bi mirnodobno sestavo SV, za katero si prizadevajo, da bi štela 10.000 pripadnikov, po potrebi razširili do 30.000 pripadnikov.

Predlog resolucije nacionalno varnost obravnava celostno. Poleg investiranja v modernizacijo SV vključuje tudi krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države in družbe. To predvideva tudi s projekti tako imenovane dvojne rabe, torej za vojaške in civilne namene, predvsem na področju infrastrukture in zdravstva.

Tako se je vlada odločila za povečanje vojaških zdravstvenih kapacitet na sedmih lokacijah v Sloveniji. Zdravstveni centri bodo namenjeni vojaškim potrebam in javnemu zdravstvu. V okviru slednjih se je vlada odločila tudi za povečanje vojaških zdravstvenih kapacitet na več lokacijah v Sloveniji, in sicer v Celju, Mariboru, Novi Gorici, Valdoltri, Psihiatrični bolnišnici Vojnik in Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Ljubljani pa še z obnovo tretjega trakta prizidka bolnišnice Petra Držaja. V to logistiko pa dodajo še tri helioporte, in sicer v Mariboru, Celju in Novi Gorici, je po poročanju STA danes naštel Sajovic.

Stroka, tako obramboslovna kot vojaška, je predlog resolucije večinoma podprla. Na posvetu o predlogu so se strinjali, da denar za obrambo ni le denar za orožje, ampak tudi za civilno rabo. Največ obrvi pa je dvignil predlog o kadrovskem popolnjevanju. SV je namreč na začetku meseca štela 6157 pripadnikov stalne sestave, skupaj s pogodbeno sestavo pa 7328.