Profesorju bančništva, ki trdi, da ni poznal tveganja najema kredita v švicarskih frankih, vrnili 54 tisoč evrov
Sodišča so začela izrekati prve sodbe v primerih posojilojemalcev, ki so pred dvemi desetletji pri bankah najemali kredite v švicarskih frankih. Eden izmed tožnikov, ki mu je sodišče ugodilo, je tudi doktor pravnih znanosti Borut Bratina.
Nekateri posojilojemalci, ki so po sodni poti uspeli dokazati ničnost posojilnih pogodb, so banke preplačana sredstva, krediti so se namreč z rastjo švicarskega franka napram evru podražili, vrnila skupaj z zamudnimi obrestmi.
Sodišča so tožnikom ugodila, ker so dokazali, da jim banke niso ustrezno pojasnile tveganja najema posojila v tuji valuti. Kot poroča portal Necenzurirano, je s tožbo proti banki OTP (nekdanja Nova KBM) lani na okrožnem sodišču v Mariboru uspel tudi Borut Bratina, redni profesor gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, ki je specializiran prav za področje bančništva in financ.
Bratina je leta 2008 najel desetletno stanovanjsko posojilo v višini skoraj 200 tisoč švicarskih frankov oz. takratnih 120 tisoč evrov. Po odločitvi švicarske centralne banke, ki od leta 2015 ni več umetno vzdrževala tečaja franka, se je kredit močno podražil. Bratina je moral banki vrniti 54 tisoč evrov več, kot si je sposodil: 174 tisoč evrov.
