Velik upad: v zadnjih 15 letih število prijav na maturo padlo za tretjino

Slovenija je namreč maturo kot obvezni pogoj za uspešen zaključek gimnazijskega izobraževanja in vpis na študij uvedla leta 1995. Prva matura v slovenskem jeziku je bila sicer izvedena leta 1913 na ljubljanski škofijski klasični gimnaziji. Na začetku 80-ih let prejšnjega stoletja so bili matura oziroma zaključni izpiti z zakonom o usmerjenem izobraževanju ukinjeni. Ob koncu 80-ih se je pojavila težnja po ponovni uvedbi in leta 1991 so dijaki spet opravljali zaključni izpit. Leto pozneje je bila ustanovljena Republiška maturitetna komisija s ciljem, da pripravi maturo. Redna matura je bila ponovno uvedena v šolskem letu 1994/1995.

Splošna in poklicna matura

Leta 2002 se je maturi pridružila še poklicna matura kot zaključek srednjega strokovnega izobraževanja, naslednje leto pa se je v skladu z novim zakonom o maturi enotna matura preimenovala v splošno maturo, h kateri so priključili še poklicno maturo. Splošna matura je pogoj za nadaljevanje študija na univerzitetnih programih. Opravljajo jo dijaki gimnazij in maturitetnega tečaja. Obsega pet predmetov: slovenščino, matematiko, tuji jezik in dva izbirna predmeta. Poklicno maturo (nekoč zaključni izpit) opravljajo dijaki tehniških srednjih šol. Obsega štiri predmete: slovenščino, matematiko ali tuji jezik, strokovni predmet ter seminarsko nalogo, projekt oziroma izdelek z zagovorom.

8778 zlatih maturantov

Kot je razvidno iz podatkov Statističnega urada RS (Surs), je leta 1995, torej v prvem letu sodobne mature, slednjo opravljalo 7891 kandidatov, pri čemer jih je bilo 91-odstotkov uspešnih. 128 med njimi jih je bilo zlatih maturantov, kar pomeni, da so dosegli najmanj 30 od skupno 34 točk. Doslej se je v treh desetletjih z nazivom zlatega maturanta skupno proslavilo že 8778 maturantov, 661 med njimi pa jih je celo zbralo vse možne točke. Skupno je v 30 letih maturo opravljalo že več kot 255.000 maturantov.

Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah. Pri maturi veljajo enotna pravila, postopki, vsebine in merila ocenjevanja za vse kandidate, s čimer je zagotavljena enakost pogojev.

Dolga leta zniževanje števila

Število maturantov je tako v primeru splošne kot poklicne mature sicer dolga leta upadalo. Takšen trend je mogoče opaziti zlasti med letoma 2010 in 2020, kar je bila v prvi vrsti posledica demografije. Podatki ministrstva za vzgojo in izobraževanje denimo kažejo, da se je leta 2010 na splošno maturo prijavilo 10.573 dijakov, 8444 pa jih je bilo na maturi uspešnih. Med njimi je bilo 310 zlatih maturantov. Na drugi strani se je lansko leto na splošno maturo prijavilo zgolj 7088 dijakov, 6207 jih je bilo uspešnih, 351 med njimi pa "zlatih". Podobno sliko razkrivajo podatki o poklicni maturi. Če se je leta 2010 nanjo prijavilo 15.178 dijakov, 11.649 pa jih je maturo tudi izdelalo, so na ministrstvu leta 2024 zabeležili le 10.440 prijav, poklicno maturo pa je izdelalo 8458 dijakov. Razlogi so, kot rečeno, demografski,  dejstvo pa je tudi, da je vse manj vpisov na srednje poklicne šole.

• Porazen vpis v srednje poklicne šole: na Gorenjskem samo štirje mesarji, na Goriškem en vrtnar, v Posavju brez mizarjev

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so sicer že leta 2020 in tudi pred tem večkrat izrazili pričakovanje, da se bo trend vendarle začel obračati, še posebej, ker bodo prihajajoče generacije 15-letnikov številčno čedalje močnejše.

Koliko se jih je v srednje šole vpisalo letos?

Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje o deležih prijavljenih kandidatov kažejo, da letošnje stanje prijavljenih kandidatov ne odstopa od dosedanjih. Nadaljuje se trend povečanega zanimanja za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja, kot vsako leto pa se največ kandidatov prijavi v programe srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski programi in nato programi srednjega poklicnega izobraževanja.

Dogajanje ob obletnici

Letošnjo 30. obletnico bodo sicer obeležili z več dogodki pod častnim pokroviteljstvom predsednice Nataše Pirc Musar. Že dopoldne bo v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani potekal strokovni posvet, ki se ga bosta udeležila tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj in predsednik akademije Peter Štih. Na posvetu bodo različni strokovnjaki razpravljali o razvoju in pomenu mature v Sloveniji.
Popoldne je nato ob 16. uri na sporedu otvoritev razstave Matura kot čarobna palica, ki jo je pripravil Slovenski šolski muzej. Ob 17. bo potekala še slovesna prireditev, na kateri bo slavnostna govornica predsednica Nataša Pirc Musar.

V pripravi spremembe poklicne mature

Vlada je nedavno potrdila predlog novele zakona o maturi. Poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature. Sprememba mature je predvidena s šolskim letom 2030/31.