Zgodba z nadgradnjo mariborske onkologije dobiva vse bolj nenavadne zaplete. Ti so se začeli v torek, ko je Pop TV prvi poročal, da je družba GH Holding, izvajalec gradbenih del pri projektu, od ministrstva za zdravje zahtevala plačilo dodatnih 2,3 milijona evrov zaradi zamud. Do teh je prišlo, ker ministrstvo še ni odkupilo stanovanj v zgradbi v Masarykovi ulici od lastnikov, ki zavirajo postopke pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
Pri tem so se mediji sklicevali na dokument inženirja, državne Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki naj bi ga prejšnji mesec prejeli v UKC Maribor. Še isti dan je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel od direktorja urada za investicije Tomaža Pliberška zahtevala, na ji predloži dokumentacijo o širitvi onkologije UKC Maribor in odkupu stanovanj. Napovedala je, da bo nadaljnje odločitve "sprejela do konca tedna".
Toda zdaj je v zgodbi prišlo do preobrata. Direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič je namreč včeraj zanikal, da bi njegova družba kadarkoli zahtevala plačilo tega denarja. "To ne drži. Šlo je za hipotetičen znesek, ki bi ga zahtevali, če bi se uresničil scenarij, po katerem bi morali spremeniti projekt širitve in nadgradnje mariborske onkologije. Ta scenarij po pridobljenem gradbenem podjetju ne pride več v poštev," je za necenzurirano.si dejal Miklavčič.
Vse manj pa je jasno tudi, ali in komu so iz DRI poslali ta dokument. V UKC Maribor naj bi tako včeraj ugotovili, da ga nikoli niso prejeli, o čemer so pisno obvestili urad za investicije pri ministrstvu. V DRI so nas za pojasnila napotili na omenjeni urad, kjer tega dokumenta po naših podatkih nimajo.
Kdo je torej odgovoren za zamude pri projektu onkologije? Ima država sploh pravno podlago za odkup teh stanovanj? In ali se v ozadju kuha Pliberškova zamenjava?
Preberite še:
Državo silijo v drag odkup še ene stare stavbe. Ta je iz leta 1906.
Kaj je glavna zagata projekta v Mariboru
Projekt nadgradnje oddelka za onkologijo v UKC Maribor teče v dveh fazah. Prva zajema zvišanje obstoječe stavbe za tri nadstropja, druga pa gradnjo 42 metrov visokega prizidka stolpič s sedmimi nadstropji za ambulante. Ta bo zrasel tik ob 118 let stari, na zunaj vidno zanemarjeni stanovanjski zgradbi v Masarykovi ulici.
Bistvo problema je naslednje: četudi bo prva faza po načrtih končana zgodaj spomladi prihodnje leto, bodo nove ambulante lahko sprejemale bolnike šele, ko bo končana druga faza. Toda pri tej se že dobro leto dni zapleta z gradbenim dovoljenjem, ki je po pritožbah lastnikov stanovanj konec septembra postalo dokončno. Ne pa tudi pravnomočno. saj lahko lastniki že vedno sprožijo upravni spor.
To zagato bi lahko na ministrstvu za zdravje rešili tako, da bi stanovanja odkupili. A tu se zgodba začne zapletati.
Državi stanovanj ne bi bilo treba odkupiti
Prva težava je pravne narave. V ključnih investicijskih dokumentih za projekt nadgradnje onkologije odkup teh stanovanj ni predviden. To je marca letos v javnem odzivu potrdil tudi Aleš Šabeder, prvi direktor urada, ki ga je za vodenje investicij v zdravstvu ustanovila vlada Roberta Goloba. "
Maja 2023 je Šabedrov urad za izvedbo odkupov pooblastil DRI, ki je po pogovorih z lastniki pripravil cenitve in predloge pogodb. Kmalu zatem je Golobova vlada Šabedra razrešila, na njegov položaj pa imenovala Pliberška. Tega je na mizi pričakala novelacija investicijskega programa, ki je predvidela tudi sredstva za odkup stanovanj.
Toda Pliberšek dokumenta ni želel podpisati. Razlog: po oceni urada v dokumentu ni bil jasno opredeljen javni interes za odkup teh stanovanj. Povedano drugače: ker se zgradba na Masarykove ne nahaja na območju gradbišča za drugo fazo projekta onkologije (četudi bo prizidek stal le slabih 40 centimetrov stran), je ministrstvo – tako so ocenili na uradu – po veljavnih predpisih sploh ne bi smelo odkupiti.
To bi lahko na uradu storili šele po tem, ko bi začeli pripravljati investicije tudi na samem območju zgradbe, ne pa na zalogo. In zakaj jih niso? Ker so več mesecev čakali na dokumente UKC Maribor.
Ne 3,2 milijona, GH Holding želi 620.000 evrov
To stališče se je zdaj potrdilo v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, ki so ga pristojni organi odobrili, ne da bi država pred tem stanovanja odkupila. A medtem so pritožbe lastnikov stanovanj gradnjo zamaknile za več kot leto dni, zaradi česar bo morala država GH Holdingu plačati 620 tisoč evrov. "V tem znesku so zajeti izključno stroški za delovanje gradbišča v tem času: za elektriko, dvigalo, varovanje in ostalo," nam je dejal Miklavčič.
Zakaj torej na ministrstvu kljub pravnim oviram vendarle niso odkupili teh stanovanj? Tu pridemo do druge težave – cene. Pooblaščeni cenilec vrednosti, ki ga je lani najel DRI, je namreč povprečno ceno kvadratnega metra stanovanja v več kot stoletje stari stavbi v Mariboru ocenil na okrog 2.100 evrov. Odkup vseh stanovanjskih enot bi tako državo stal 2,3 milijona evrov.
To je precej več od cen primerljivih nepremičnin v soseščini, ki so bila prodana v letu pred cenitvijo. "Kakšna je tržna cena? Od 2.000 do 2.400 evrov (na kvadratni meter op. a.). Mi smo rekli, če nam dajo 2.000 evrov, se pravi, da smo šli na najnižjo stopnico, da sprejmemo. In bi se preselili," je konec septembra za 24ur.com povedal Aleksander Rottman, eden od stanovalcev.
Bo država dvakrat plačala pribitek na ceno?
V praksi je bila zgodba drugačna. Ko je urad pod vodstvom Pliberška julija letos poslal nezavezujoče ponudbe za stanovanja, je ponujeno rešitev sprejelo pet lastnikov, torej le tretjina. Razlog: stanovalci naj bi pričakovali odkup po ceni 2.900 evrov na kvadratni meter, saj so k tržni ceni prišteli še 36-odstotni pribitek za dobrovoljnost.
Toda v resnici je bil ta pribitek pri večini stanovanj vključen že v prvotno cenitev, saj bi bila stanovanja brez njega v povprečju vredna zgolj dobrih 1.500 evrov na kvadratni meter. Po približno takšni ceni so se pred izdelavo cenitve sklepali tudi nepremičninski posli v okolici. Za primerjavo: letos je bilo v soseščini sklenjenih 16 poslov s stanovanji:
- na Ljubljanski ulici je bilo 88 kvadratnih metrov veliko stanovanje v stavbi iz leta 1971 prodano za 210.000 evrov oziroma 2.400 evrov na kvadrat,
- v sosednjem objektu, starem 56 let, sta bila 41 in 69 kvadratnih metrov veliki stanovanji prodani za nekaj manj kot 2.200 evrov na kvadrat.
- na Ulici Moše Pijada je v stavbi iz leta 1953 novega lastnika dobilo 98 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Cena: 200.000 evrov oziroma 2.050 evrov na kvadrat.
Če bi se bili stanovalci, med katerimi je več starejših oseb, pripravljeni preseliti izven središča mesta, pa bi lahko po teh cenah prišli tudi do novejših oziroma večjih nepremičnin.
Enemu od stanovalcev v zgradbi iz leta 1906 je ministrstvo za 114 kvadratnih metrov veliko stanovanje ponudilo dobrih 236 tisoč evrov, torej več kot 2.000 evrov na kvadrat. Dejansko se po teh cenah v Mariboru oglašujejo nova stanovanja, velikosti od 70 do 80 kvadratnih metrov, ali pa večja stanovanja, zgrajena v tem tisočletju.
