Ugibanja o zamenjavi vlade so v zadnjih dneh vse glasnejša. Jože P. Damijan, ki ga za mandatarja ponuja Koalicija ustavnega loka (KUL), je v petek zatrdil, "da imajo, kot je zdaj videti, dovolj poslancev, ki bi zamenjali koalicijo". Kdo bi bil ob skupaj 39 poslancih LMŠ, SD, Levice in SAB še pripravljen podpreti konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše, ni znano. Že zdaj pa je jasno, da opozicija pri tem ne more računati na SMC kot celoto, ampak v najboljšem primeru le na nekaj poslancev te stranke. Prvi mož SMC Zdravko Počivalšek namreč razmere očitno izkorišča le za lastne politične cilje v Janševi vladi.
Dogajanje v SMC je zavito v meglo neznank. Za uradnimi sporočili o slogi in enotnosti se skrivajo informacije o nezadovoljstvu v delu poslanske skupine. V sredo se je sestal izvršilni odbor stranke. Po večurni razpravi je dal Počivalšku mandat, da se lahko začne pogovarjati z Damijanom, s katerim sta se sestala v petek. Počivalšek mu je po lastnih besedah dejal, da "SMC ni na prodaj" in da izstopa stranke iz sedanje vlade ni mogoče pričakovati.
Toda Počivalšek je očitno šel na pogovor s figo v žepu. Da ga zgodba KUL v resnici ne zanima, ne skriva niti sam. Na sestanek z Damijanom naj bi tako šel le zaradi enega razloga – da ga uporabi kot vzvod pritiska, da bi Janševa koalicija ugodila njegovim željam na področju turizma.
Ultimat, vreden milijone evrov
Po informacijah iz več virov naj bi Počivalšek v četrtek, dan pred sestankom z Damijanom, Janši in ministru za finance Andreju Širclju postavil ultimat. Od njiju naj bi zahteval, da vlada najde denar za državni odkup 42-odstotnega lastniškega deleža Save, največje domače turistične skupine, ki ima v lasti osemnajst hotelov in pet apartmajskih naselij na Bledu, v Moravskih Toplicah, na Ptuju, v Radencih, Portorožu, Strunjanu in Izoli. To naj bi pogojeval tudi z razmislekom o nadaljnjem obstoju SMC v tej koaliciji.
Na vprašanje, ali lahko potrdijo ali zanikajo te informacije, nam včeraj na ministrstvu za finance niso odgovorili. Toda Počivalšek si že nekaj časa prizadeva, da bi država postala večinska lastnica Save. Država trenutno prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe obvladuje 45 odstotkov Save. Še 42 odstotkov delnic pa je v lasti ameriškega finančnega sklada York Global Finance, ki si jih želi že nekaj časa prodati. To Počivalšek vidi kot nakupno priložnost za državo.
Težava je denar. Po vrednostih, ki so veljale pred korona krizo, bi morala država za delež v Savi plačati 45 milijonov evrov. Čeprav naj bi bila cena zdaj bistveno nižja, se je zataknilo na ministrstvu za finance, saj denarja za ta posel ob dobrih štirih milijardah evrov primanjkljaja v proračunu ni. O tem naj bi predstavniki ministrstva že pred časom obvestili SDH, krovnega upravljavca premoženja države.
SMC kot talec turistično-političnih iger?
Toda Počivalšek naj bi vztrajal pri svojem. V Savi namreč vidi ključni steber bodočega turističnega holdinga. Ključno za te načrte je državno obvladovanje Save, ki ima v lasti družbe Sava Hoteli Bled, Terme 3000, Terme Ptuj, Hotele Bernardin, Zdravilišče Radenci, Salinera resort Strunjan in San Simon resort Izola. Te želi Počivalšek pod isto streho združiti še z Istrabenz Turizmom, Hitovimi hoteli v Kranjski Gori, Termami Olimia, Uniturjem (v lasti ima smučišče Rogla in Terme Zreče), Adrio Ankaran in Thermano Laško.
Počivalšek na projektu državnega združevanja turizma kot minister za gospodarstvo dela že dve leti. Velike bitke za to je bojeval že v času vlade Marjana Šarca. Takrat mu je najbolj nasprotovala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, a je Šarčeva vlada tik pred sestopom ugodila Počivalšku in upravljanje turizma prepustila SDH. Zdaj Počivalšek očitno verjame, da lahko manever ponovi. Le da je tokrat pripravljen zastaviti celo usodo lastne stranke, ki mu za to ni dala mandata.
Ni težko ugibati, zakaj velja državni turistični holding že vrsto let za paradni Počivalškov projekt. Kdor ga bo obvladoval, bo imel glavno besedo pri poslih z obnovo hotelov in dobavitelji, kadrovskih in vseh drugih odločitvah. V tem smislu se pravzaprav ponavlja zgodba s Počivalškovim reševanjem Mercatorja, kjer se vedno bolj kaže, da se je bolj kot največjega slovenskega trgovca ščitilo le posamezne domače dobavitelje.
Ko poslanka SMC hodi k Žanu Mahniču
Kako na te Počivalškove turistično-politične manevre gledajo v stranki, ni znano. Vodja poslanske skupine Janja Sluga se včeraj na naš klic ni odzvala. S Počivalškom se je sestala v petek po njegovih pogovorih z Damijanom. "Časi niso taki, da bi se hecali vsevprek, vseeno pa sva se ob stalnem preštevanju poslancev SMC zabavala," je po pogovoru s Slugo sporočil Počivalšek. Sluga sestanka ni posebej komentirala.
SMC ima sicer osem poslancev: ob Slugi in predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču še Branislava Rajića, Matejo Udovč, Gregorja Periča, Moniko Gregorčič, Mojco Žnidarič in Dušana Verbiča. Kdo vse med njimi je v kombinacijah za prehod na Damijanovo stran in kakšne ponudbe imajo na mizi, uradno ni mogoče izvedeti. Opaziti pa je, da so možnost potencialnega zbliževanja SMC in opozicije v zadnjih tednih javno ovrgli le trije: Gregor Perič, Mojca Žnidarič in Monika Gregorčič, ki že nekaj časa velja za tesno politično zaveznico SDS.
Ne le zaradi njenih stališč. Podatki o evidencah obiskov v Janševem kabinetu tako razkrivajo, da tja hodi tudi Gregorčičeva. 7. oktobra se je tako sestala z državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem. Isti dan so prvaki štirih opozicijskih strank na novinarski konferenci prvič razkrili namero za ustanovitev KUL. Kaj je bila tema sestanka med Mahničem in Gregorčičevo, iz podatkov ni razvidno. Gregorčičeva je sicer članica parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS), ki je le teden dni po njenem sestanku z Mahničem opravila nenapovedani nadzor na Sovi.
