V zadnjih dneh je odmevala novica, da je zapuščeno gradbišče trgovskega centra v ljubljanskem športnem parku Stožice dobilo novega lastnika. To je postalo podjetje MG Mind v lasti Mladena Milanovića Kaje, ki velja za najbogatejšega tajkuna v Republiki Srbski. Toda zadnji posel je le eden od številnih, ki so jih Milanović in ljudje iz njegovega kroga opravili pri nas. Ljubljana je namreč že nekaj časa glavna tarča kapitala, ki se iz srbskega dela Bosne in Hercegovine intenzivno seli v Slovenijo.
V uredništvu necenzurirano.si smo tako analizirali dosedanje Milanovićeve posle v Sloveniji. Ugotovili smo, da pod njegovim okriljem v Ljubljani nastaja nepremičninski imperij, ki ga tajkun iz Mrkonjić Grada obvladuje prek več uradno nepovezanih oseb. V njihovih rokah so tudi gradbena podjetja, ki dobivajo posle na javnih razpisih v Sloveniji. Nanje se prijavljajo skupaj s Komunalnim podjetjem Ljubljana (KPL), ki ga je Milanović za slabih osem milijonov evrov kupil že leta 2015.
Vse to Milanoviću omogoča, da milijone evrov, ki jih ustvarja tudi z javnimi naročili za gradbene in druge posle v BiH, prenakazuje v območje Evropske unije (EU). Pri tem mu zagotovo ne škodijo odlični odnosi med ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom, ki v zadnjih tednih javno žuga z napovedjo njene odcepitve od BiH.
"Dodika sem v življenju mogoče srečal desetkrat"
Milanovićev poslovni vzpon se je začel pred dobrim desetletjem. Takrat sta njegovi podjetji MG Mind in Mrkonjićputevi že na veliko pridobivali javna naročila za gradbene in druge posle v Republiki Srbski. V tem obdobju je Milanović veljal za kader dolgoletnega ministra za finance Zorana Tegeltije, njegovega prijatelja iz Mrkonjić grada, ki je od lani direktor državne uprave za posredno obdavčevanje.
Zdaj Milanović že nekaj let velja za Dodikovega tajkuna, kar sam zanika. Leta 2017 je v pogovoru za Svet kapitala dejal, da se je "z njim v življenju mogoče srečal desetkrat". Tri leta pozneje je postal večinski lastnik Nove banke, tretje največje banke v BiH. Po ruski agresiji na Ukrajino je prevzel še banjaluško podružnico Sberbank. Skupina MG Mind, ki se ukvarja z gradbeništvom, nepremičninami, belo tehniko, IT, čiščenjem in drugimi posli, danes zaposluje več kot 2.500 ljudi.
V tem času se je znašla tudi v več aferah. Leta 2015 je Svetovna banka uvrstila podjetje MG Mind na črni seznam. Razlog: sumi korupcije in vprašljivo poslovanje.
Istega leta je Milanović skozi velika vrata vstopil v Slovenijo. Iz stečajne mase propadlega Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) je kupil KPL. Zanj je ponudil 50.000 evrov več od Pomgrada, ki je bil najbližji konkurent. Po neuradnih informacijah je bil prvotno v igri za nakup KPL pokojni tajkun Slobodan Stanković, ki je v Sloveniji poslovno sodeloval z Dragom Isajlovićem, nekdanjim svetovalcem ministra za finance Franca Križaniča.
Toda iz dvornih iger v Banjaluki je kot zmagovalec izplaval Milanović, ki je tako v roke dobil koncesionarja za vzdrževanje cest v Mestni občini Ljubljana (MOL). Z njo je KPL do danes ustvaril 130 milijonov evrov prihodkov. Skupaj s KPL je Milanović postal tudi lastnik Tovarne asfalta Črnuče (TAČ), ki jo je kupil iz stečaja SCT. To je bila odskočna deska za druge projekte. Pred šestimi leti je Milanović ponujal 23 milijonov evrov za nepremičnine na področju nekdanje Tobačne, a mu posel ni uspel.
Preberite še:
Kdo so Bosanci, za katere Janković spreminja prostorski načrt
Tovarna asfalta – in denarja za lastnike iz BiH
Skupaj z Milanovićem sta v BiH in Sloveniji začela delovati še dva poslovneža, tesno povezana z njim: Nenad Babić, lastnik podjetja Ban Gradnje iz Banjaluke, in Sladomir Đurić, ki ima tam podjetje Autoprevoz. Njihova stična točka je Nova banka. Ko jo je Milanović pred časom prevzemal, sta mu pri tem pomagala Babić in Đurić.
Že leta 2018 se je Milanovićev KPL odločil za prodajo črnuške tovarne asfalta Babiću. Temu je padla sekira v med, saj TAČ z vsega osem zaposlenimi po podatkih ebonitete.si ustvari že več kot 12 milijonov evrov letnih prihodkov, od leta 2019 pa je lastniku v BiH izplačal že neverjetnih več kot 11 milijonov evrov.
V Babićevih rokah je v istem času končala še ena hčerinska družba KPL, to je KPL - Rast. Zdaj se imenuje PZG, vendar se še vedno prijavlja na razpise skupaj s KPL. Njen največji naročnik je ljubljanska občina, veliko pa dela tudi za Dars, ministrstvo za infrastrukturo in druge občine. Ti posli mu prinašajo večmilijonske dobičke.
V zadnjem času je PZG, torej nekdanji KPL – Rast, prišel do več velikih pogodb. Dars mu je jeseni 2022 oddal 2,8-milijonski posel, MOL pa lani spomladi še 4,4-milijonskega. V istem času je bilo podjetje z več partnerji uspešno na mega razpisu, na katerem je občina iskala izvajalca komunalne in prometne ureditve na območju Ljubljane. Po dostopnih podatkih je sestavljen iz več projektov, skupno pa je vreden več kot 60 milijonov evrov. Na razpisu so premagali Kolektor.
Preberite še:
Banjalučani in bivši šef Darsa med krizo sklepali milijonske posle
Med najemniki tudi državno podjetje za drugi tir
Milanovića, Babića in Đurića najdemo skupaj tudi pri nepremičninskem projektu Tacenski vrtovi. V Tacnu je predlani zraslo osem vila blokov z 32 stanovanji. Pri tem sta sodelovala dva partnerja: podjetje Biger, ki je v solasti Đurića, in Banićeva Ban Gradnja. Njuno podjetje, ki je gradilo, je imelo v letu 2022 kar 10,7 milijona evrov prihodkov in 1,3 milijona evrov čistega dobička. Vsa stanovanja so že prodali. Zadnjega je kupil kar Milanović.
Poslovneži iz Republike Srbske so tudi v ozadju enega največjih nepremičninskih poslov v Sloveniji v zadnjih letih. Podjetje Biger je namreč oktobra 2022 od skupine NLB kupilo poslovni center na Železni cesti v Ljubljani. Gre za okoli 8400 kvadratnih metrov poslovnih prostorov s 57 parkirnimi mesti v garaži. Eden od najemnikov prostorov v stavbi je tudi državna družba 2TDK, ki vodi gradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper. V letu dni je podjetju Biger plačala za 150.000 evrov najemnin, pogodba za prostore pa se izteče septembra 2025.
Podjetje Biger je za nepremičnino po naših podatkih plačalo okoli pet milijonov evrov. Lastnega denarja za nakup ni imelo. Kot je razvidno iz zemljiške knjige, si je od banke Unicredit izposodilo 2,5 milijona evrov, torej polovico zneska. Kdo je zagotovil preostanek sredstev, ni mogoče preveriti. Podjetje je sicer v letu 2022 ustvarilo 1,7 milijona evrov prihodkov in okoli 200 tisoč evrov dobička. Imelo je dva zaposlena.
Preberite še:
Srbski posli lendavskega župana iz vrst SDS
Prihaja mega projekt v Črnučah
Nadejajo se tudi novih, še večjih nepremičninskih poslov v Ljubljani, pri tem pa računajo na pomoč občine oziroma ekipe župana Jankovića. Leta 2020 se je tako začela priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki zajema zemljišča na Brnčičevi ulici v industrijski coni Črnuče. Gre za več kot 60.000 kvadratnih metrov veliko območje, na katerem deluje TAČ, v večini pa gre za travnike in peščeno nasutje.
Glavni investitorji bodo prej omenjeni poslovneži iz Republike Srbske. Velik del zemljišč, na katerih se bodo gradili poslovni objekti, je v rokah TAČ. Toda še pred začetkom sprememb prostorskih aktov so na tem območju odkupovali dodatna zemljišča. Ali so vedeli za bodoče poteze občine, ni mogoče preveriti. OPPN še ni sprejet. Nazadnje je ministrstvo za okolje decembra 2020, ko ga je vodil Andrej Vizjak, odločilo, da bodo morali izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
