Po naših informacijah je Papež na glasovanju v 27-članskem svetu prejel 17 glasov, njegova protikandidatka Anja Kopač pa devet. Ena glasovnica je bila neveljavna.
Soglasje k imenovanju mora zdaj dati še vlada, pri čemer so bila v koaliciji mnenja glede tega, kdo bo vodil ZPIZ, v zadnjih tednih deljena.
Papež, ki ZPIZ vodi od marca 2005, ima tako podporo ministra za delo Luke Mesca, Anja Kopač, sicer nekdanja ministrica za delo, pa je dolgoletna članica SD, ki naj bi jo pri naskoku na vrh ZPIZ podpiral tudi minister za finance Klemen Boštjančič (Svoboda).
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bil Mesec Papežu naklonjen zaradi več razlogov. Pri vodenju ZPIZ naj bi si želel kontinuitete v luči prihajajoče pokojninske reforme, ki naj bi jo podpiral tudi Papež.
Iz vrst Levice je bilo mogoče v neformalnih pogovorih v zadnjih dneh slišati tudi pomisleke, da bi imenovanje Anje Kopač, ki je vrsto let sodila v krog nekdanjega generalnega sekretarja SD Klemna Žiberta, preveč okrepilo moč te stranke v ZPIZ. Že zdaj namreč nepremičninski sklad PIZ vodi član SD Andrej Hudoklin. Kot je znano, je bil Žibert v času, ko je Anja Kopač vodila ministrstvo za delo, njen svetovalec.
Medtem je bilo v vrstah koalicije slišati očitke, da ZPIZ kot institucija potrebuje prevetritev, saj jo Papež vodi že dve desetletji. Spet drugi so opozarjali na dejstvo, da prihaja iz krogov desnice.
Toda svet zavoda je kljub prvotno drugačnim napovedim podprl Papeža. Zdaj ga mora potrditi še vlada. Če tega ne bo storila, se bo razpis ponovil.
Vlada ima sicer v svetu ZPIZ neposredno sedem svojih predstavnikov. Prav tako po sedem predstavnikov imajo sindikati in delodajalci, tri članice so predstavnice upokojencev, po en član pa zastopa delovne invalide, študente ter zaposlene v zavodu. Mandat generalnega direktorja ZPIZ traja štiri leta. Po finančnem načrtu za letos, ki ga je konec leta 2024 sprejel svet tega javnega zavoda, bo ZPIZ iz vseh virov zbral 8,37 milijarde evrov, od tega bo državni proračun prispeval skoraj 1,5 milijarde.
