Vladna koalicija na čelu s SDS z novo medijsko zakonodajo pripravlja teren za financiranje Nova24TV z več deset milijoni evrov denarja. Dobila ga bo z novo dajatvijo, ki jo bodo prek položnic plačevali vsi naročniki storitev domačih kabelskih operaterjev. Načrt za to so delničarji Nova24TV, med katerimi so številni politični funkcionarji SDS, začeli pripravljati že pred štirimi leti. Zdaj je pred uresničitvijo.
Osnutek sprememb medijske zakonodaje v teh razburja številne organizacije in velik del slovenske politike. Pri tem ne gre le poizkus ekonomskega uničenja pomembnega dela slovenskih medijev, ampak predvsem za finančno krepitev Nova24TV, strankarske televizije SDS. Država bi namreč ustanovila nov sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije. Vanj bi se zbiral denar od posebej za to namenjenega prispevka, ki ga bodo morali plačevati štirje kabelski operaterji (Telekom, A1, Telemach, T2), in sicer v višini 4,27 evra (z DDV) mesečno na vsakega naročnika.
Vsako leto bi torej sklad zbral okrog 25 milijonov evrov. Za primerjavo: to je več kot polovico proračuna nacionalne televizije. Dejansko bi šlo za denar, ki bi ga plačevali naročniki kabelskih storitev, saj so nanje operaterji v zadnjih letih prenesli še vsako novo obveznost. Letno bi torej vsako gospodinjstvo v sklad prispevalo okrog 50 evrov. Za toliko bi bile torej dražje tudi položnice.
Denar bi vsako leto delilo ministrstvo za kulturo, ki ga vodi član SDS Vasko Simoniti. Tu pridemo do bistva Janševe medijske reforme. Do denarja iz tega sklada bi bili namreč upravičeni le izdajatelji televizijskih programov, ki izpolnjujejo dva pogoja:
- da imajo status nepridobitnega medija posebnega pomena,
- da dosegajo najmanj 0,3-odstotni povprečni mesečni delež gledalcev, torej jih gleda okrog pet tisoč ljudi, ali so prosto dostopni na način prizemne digitalne video radiodifuzije.
Ti kriteriji so pisani na kožo Nova24TV, ki si že štiri leta želi pridobiti status nepridobitnega televizijskega programa. O tem odloča ministrstvo za kulturo. Dobi ga medij, ki dobiček vlaga v dejavnost, med vsebinami, ki jih oddaja, pa ima najmanj 30 odstotkov programa lastne produkcije. Iz registra agencije za komunikacijska omrežja (AKOS) je razvidno, da ima za zdaj med televizijami takšen status le prekmurska televizija AS. Na kulturnem ministrstvu pa nam niso odgovorili, o katerih vlogah za pridobitev nepridobitnega statusa televizij trenutno odločajo.
Hkrati bi iz osnovnih paketov kabelskih operaterjev umaknili programa Pop TV in Kanal A. Največji komercialni televiziji, s katero Janša ni v dobrih odnosih, bi s tem odvzeli pomemben del prihodkov.
Idejo o ustanovitvi sklada, ki bo omogočil pluralizacijo medijev in razbil medijski monopol, so junija letos podprli tudi v eni od desnosredinskih civilnih iniciativ Katedrala svobode, med drugim Tomaž Zalaznik, Marko Balažic, Friderik Čeček, Darko Darovec, Peter Gregorčič, Boštjan Miha Jambrek, Peter Jambrek, Gorazd Justinek, Damjan Mihevc, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Zoran Vaupot in dr. Metka Zorc.
Hojs leta 2016: Kaj pa veste, kakšen bo zakon čez tri leta?
Da si bo Nova24TV prizadevala pridobiti status nepridobitnega medija, ni nobenega dvoma. Delničarji so to že marca 2016 zapisali v statut družbe. Na takratni skupščini sta za to glasovala tudi Janez Janša, predsednik vlade, ki je pripravila nov medijski zakon, in Aleš Hojs, notranji minister v tej vladi. Vsaj na prvi pogled je šlo za presenečenje. Posamezni člani SDS, ki so iskali ustanovni kapital za Nova24TV, so namreč bodočim delničarjem obljubljali dividende. Nato so obrnili taktiko in začeli s postopki za pridobitev statusa nepridobitnega medija.
Ko ga je novinarka Financ spraševala, ali ne gre pri tem za preslepitev vlagateljev in ali se bo televizija potem, ko bo začela delati z dobičkom, odpovedala statusu nepridobitne televizije, pa ji je Hojs odvrnil. "Kaj pa veste, kakšen bo zakon čez tri leta?"
Očitno je Hojs že takrat vedel, kakšen je načrt: priti na oblast, spremeniti zakon in s pomočjo statusa nepridobitnega medija dobiti denar za Nova24TV.
Tudi zato bi moralo dogajanje okrog novega medijskega zakona zanimati Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Gre namreč za prilagajanje zakonodaje zasebnim interesom politikov SDS. Z novo finančno injekcijo se bo vrednost njihove naložbe v Nova24TV povečala.
Med delničarji Nova24TV sta tako še vedno dva člana vlade (zunanji minister Anže Logar in državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič). Še trije so pred začetkom mandata Janševe vlade sedeli v upravnem odboru Nova24TV: ob Alešu Hojsu še Vinko Gorenak, državni sekretar v Janševem kabinetu, in Božo Predalič, generalni sekretar vlade. Delnice Nova24TV ima v lasti več poslancev SDS, ki bodo odločali o novem medijskem zakonu: Franc Breznik, Branko Grims, Marko Pogačnik, Mojca Škrinjar ...
Janševih 50 twittov o RTV in medijih
Vse to pojasni nekatera dogajanja za nazaj. Janševa SDS že od leta 2013 stopnjuje napade na RTV Slovenija in ostale medije. Močno so se okrepili po ustanovitvi Nova24TV. Sam Janša skoraj dve leti ni plačeval RTV naročnine, pri tem pa govoril, da gre za "trošenje denarja slovenskih gospodinjstev v prazno". Odkar je predsednik vlade, je Janša na družbenem omrežju Twitter objavil petdeset zapisov samo o RTV. O tem najpogosteje na napadalni in žaljivi način piše skoraj vsak drugi dan.
Borut Dolanc, glavni tajnik SDS
V vsem tem času so v SDS iskali načine, kako priti do denarja za Nova24TV. Predstavniki televizije so si na ministrstvu prizadevali, da bi dobili status programa posebnega pomena. Aleš Hojs je opozarjal na "neenakopraven položaj NoveTV24 v primerjavi z nekaterimi ostalimi televizijami", ki da ne dobijo nadomestil od kabelskih operaterjev za predvajanje vsebin. Tudi to področje bo zdaj "uredil" spremenjeni medijski zakon.
Pri Janševem napadu na medije tako še zdaleč ne gre za ideološko temo, kot to morda razumejo nekateri koalicijski partnerji, ampak izključno boj za denar in medijsko širjenje "resnice" SDS.
