V Ljubljani, kjer najemnine za stanovanja dosegajo rekordne ravni, prodajne cene nepremičnin pa še naprej rastejo, je kar okoli 11.400 stanovanj praznih, torej v njih ne živi nihče. Njihovo število pa se v zadnjem obdobju praktično ne zmanjšuje.
To razkrivajo najnovejši podatki, ki so nam jih posredovali iz Elektra Ljubljana. Največje elektrodistribucijsko podjetje v državi, ki deluje na območju Ljubljane, smo vprašali, pri kolikšnem številu gospodinjskih merilnih mest je lani letna poraba elektrike znašala manj kot 500 kilovatnih ur. Takšno stanovanjsko nepremičnino bi lahko označili kot prazno.
Kot so nam pojasnili na Elektru Ljubljana, imajo na območju Ljubljane nekaj več kot 130.000 stanovanjskih oziroma gospodinjskih merilnih mest. "Povprečna letna poraba elektrike na posameznem gospodinjskem merilnem mestu v občini Ljubljana znaša 2.942 kilovatnih ur (kWh)," so poudarili. Pri 11.394 merilnih mestih pa je poraba znašala manj kot 500 kilovatnih ur. To po ocenah strokovnjakov pomeni, da so nepremičnine prazne oziroma v njih ne živi nihče.
Lani je bilo torej popolnoma praznih skoraj devet odstotkov vseh stanovanj na območju Ljubljane, pri čemer je v letu dni njihovo število ostalo praktično enako. Že januarja lani so namreč v časniku Finance z enako metodo ugotovili, da je bilo leta 2022 na območju glavnega mesta praznih 11.592 stanovanj, torej le slabih 200 več. Velika večina lastnikov teh stanovanj tako v letu dni ni imela interesa teh stanovanj ponuditi najemnikom ali kupcem.
Kaj nam to pove o dogajanju na nepremičninskem trgu? In kaj o ukrepih, s katerimi želi država reševati stanovanjsko problematiko?
V desetih letih so se cene stanovanj podvojile
Že nekaj časa državo, predvsem Ljubljano, pesti stanovanjska kriza. Medtem ko se ljudje zaradi delovnih mest selijo v mesto, v njem zaradi stanovanjske politike, ki je usmerjena v gradnjo luksuznih sosesk, primanjkuje prostih stanovanj. Ob dejstvu, da so nepremičnine v zadnjih letih postale najljubša naložba ljudi, ki imajo velike presežke denarja, na večini novih stanovanj pa kupci niso vpisali hipoteke, si mlade družine in manj premožni vse težje privoščijo najem nepremičnine, kaj šele njen nakup.
Po podatkih geodetske uprave (Gurs) so cene rabljenih stanovanj v Ljubljani lani znova dosegle rekordno vrednost, saj se je povprečna cena povzpela na 4.000 evrov na kvadratni meter uporabne površine. Cene so bile najnižje na območju Tomačevega, Šmartnega, Sneberja in Zaloga, kjer se je večina stanovanj prodala po cenah od 2.800 do 3.900 evrov na kvadratni meter. Najvišje so bile cene v središču Ljubljane, kjer so se gibale med 3.600 in 5.000 evrov na kvadratni meter.
Za primerjavo: leta 2014, ko je nepremičninski trg po letih zatišja spet oživel, je povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani znašala okoli 2.000 evrov na kvadratni meter.
Tudi najemnine v prestolnici že nekaj časa dosegajo rekordne ravni. Na posamezne oglase za oddajo stanovanj pa se pogosto odzove tudi več kot deset interesentov. Na zadnjem razpisu državnega stanovanjskega sklada je bilo na voljo nekaj več kot 100 stanovanj v 17 mestih po Sloveniji. Na skladu so dobili kar 1.373 prijav, od tega veliko večino za stanovanja v Ljubljani.
Preberite še:
Kdo pri Boštjančiču želi pred javnostjo skriti prodaje stanovanj in vil vplivnežev
Lažje dobiti AirBnB kot stanovanje za najem
Uradnih podatkov o gibanju najemnin v Sloveniji ni. Zadnjo večjo raziskavo so na Gursu opravili leta 2017. Ugotovili so, da je povprečna najemnina znašala 320 evrov oziroma nekaj manj kot sedem evrov na kvadratni meter.
Ob tem so opozorili, da so dejanske najemnine višje, saj mnogi najemno pogodbo uradno sklenejo za nižji znesek, da plačajo nižji davek od oddajanja nepremičnin. Precej je tudi oddajanja na črno. Po uradnih podatkih statističnega urada je v Ljubljani nenaseljenih 23 tisoč stanovanj, po podatkih Elektra Ljubljana pa enkrat manj. V tej razliki, ki znaša skoraj 12 tisoč stanovanj, so zelo verjetno tudi stanovanja, v katerih uradno ne živi nihče, lastniki pa jih oddajajo prek platforme AirBnB.
Toda zadnje objave na portalu nepremičnine.net kažejo, da se danes najemnine stanovanj gibljejo krepko čez 10 evrov na kvadratni meter. Pri novejših nepremičninah in tistih na boljših lokacijah pa celo presegajo 20 evrov. Več o tem pišemo v okvirju.
Na nepremičninskem portalu je trenutno v Ljubljani na voljo za najem okoli 490 stanovanj in 40 hiš. To je celo manj od trenutne ponudbe na platformi AirBnB za kratkoročni najem stanovanjskih nepremičnin, ki je namenjen predvsem turistov in je eden od razlogov za pomanjkanje prostih stanovanj v prestolnici. V septembru je recimo mogoče za vikend najeti okrog 600 različnih nepremičnin.
Preberite še:
Milijonski posli z vilami: Rusi, zasebni zobozdravnik, najbogatejši Slovenci ...
Zakaj ljudje stanovanj ne želijo oddati ali prodati?
Bistvo: v Ljubljani je trenutno praznih vsaj 20-krat več stanovanj, kot jih je na voljo za najem. To pa postavlja v drugačno luč način, ki ga je vladajoča koalicija izbrala za reševanje stanovanjske problematike.
Ta se je usmerila v projekt izgradnje javnih najemniških stanovanj, ki bo trajal desetletje. Do leta 2035 bo zanje iz proračuna s sistemskih virov namenila do 100 milijonov evrov letno. Maja letos je ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, objavilo osnutek novega gostinskega zakona, ki bo kratkoročno oddajanje stanovanj omejil na največ 30 dni v letu, a posameznim občinam dovoljuje, da lahko to obdobje podaljšajo.
Toda nobeden od teh ukrepov se ne loteva problematike stanovanj, ki so prazna zaradi različnih razlogov. Del jih morda ni primeren za bivanje, njihovi lastniki pa nimajo dovolj sredstev za obnovo. Med njihovimi lastniki so zagotovo tisti, ki imajo več stanovanjskih nepremičnin, a jih ne želijo oddati ali prodati. Verjetno tudi zato, ker vztrajajo pri (pre)visoki prodajni ceni, denarja od prodaje pa očitno ne potrebujejo. Kolikšen delež teh stanovanj je v novogradnjah, kjer so posamezniki brez bančnih posojil kupili po enega ali več stanovanj, ni znano.
V kakšnem stanju so te nepremičnine, ni mogoče preveriti. Znano je le to, da se nahajajo v mestnih četrtih Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič in Ljubljana Šiška ter v naseljih Dvor, Lipe, Medno, Podgrad, Rašica, Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne, Stanežiče, Toško Čelo, Zgornje Gameljne in Črna vas.
Kolikšne so cene najemnin v Ljubljani
Našli smo nekaj zadnjih primerov oglaševanih stanovanj za najem:
- tako je za 650 evrov na mesec na voljo enosobno stanovanje (42 m2) na Dolgem mostu,
- za 1200 evrov se oddaja dvosobno stanovanje (50 m2) z odprto teraso v Kosezah,
- garsonjera na Viču (30 m2) se oglašuje za 500 evrov na mesec,
- za enako najemnino je na voljo manjša garsonjera (25 m2) na Bizoviku,
- trisobno stanovanje (84 m2) v Črnučah se oddaja za 1000 evrov na mesec,
- dvosobno stanovanje (52 m2) na Rudniku pa je mogoče najeti za 750 evrov na mesec.
