V zadnjem mesecu smo na necenzurirano.si razkrivali podatke o rekordnih plačah v javnih bolnišnicah, ki so bile med epidemijo več mesecev zaprte za nenujne zdravstvene storitve. Visoke dodatke so prejemali vsi zdravniki - ne glede na to, ali so le prihajali v službo in sploh niso bili v stiku z bolniki. Danes objavljamo nov dokaz, da je sistem nagrajevanja zaposlenih v javnem zdravstvu med epidemijo zgrešen.
Velik del prebivalstva ima namreč kljub plačnim rekordom v bolnišnicah še naprej omejen dostop do javnih zdravstvenih storitev. To je razvidno iz podatkov, ki smo jih pridobili od zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS):
1) Slovenske bolnišnice so v januarju in februarju letos zdravile za 22 odstotkov manj bolnikov kot v enakem obdobju lani.
2) Ob tem so skupaj z zdravstvenimi domovi, koncesionarji in drugimi izvajalci zdravstvenih storitev v tem času opravile kar za 15 odstotkov manj specialističnih pregledov, zdravljenj, dializ, operacij in drugih posegov.
3) Do upada števila opravljenih zdravstvenih storitev prihaja na praktično vseh področjih, tako na dermatologiji, ortopediji in urologiji, kot tudi na pediatriji in ginekologiji.
Preberite še:
UKC Ljubljana skriva imena najbolje plačanih zdravnikov
Samo v UKC Ljubljana na tisoče manj pregledov
Kako je epidemija ohromila zdravstvo, je najbolj vidno iz dogajanja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, največji bolnišnici v državi, v kateri je konec lanskega leta delalo 8.500 ljudi. Tam so v začetku januarja letos skrbeli za nekaj več kot 300 bolnikov s covid-19, nato pa se je njihovo število začelo naglo zmanjševati. Konec februarja jih je bilo le še 172, od tega 28 na enoti za intenzivno terapijo.
V tem času so številne njihove ambulante delale v omejenem obsegu. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so namreč v UKC Ljubljana opravili bistveno manj zdravstvenih storitev kot v istem obdobju lani:
- OKULISTIKA: opravili so 2045 prvih pregledov. To je 1969 pregledov oziroma 49 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Zabeležili so 7.831 zdravljenj, kar je 449 ali pet odstotkov manj. Prvi okulistični pregled zaradi očal pod redno je mogoče v Sloveniji dobiti šele po treh mesecih, povprečna čakalna doba pa je 112 dni.
- PEDIATRIJA: opravili so 2509 prvih pregledov. To je 1125 pregledov oziroma 31 odstotkov manj. Zabeležili so 7.377 zdravljenj, kar je 2134 ali 22 odstotkov manj.
- SPLOŠNA KIRURGIJA: opravili so 3745 prvih pregledov. To je 2627 pregledov oziroma 41 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Zabeležili so 13.853 zdravljenj, kar je 6.045 ali 30 odstotkov manj. Najdaljše čakalne dobe na operacijo hrbtenice so ravno v UKC Ljubljana. Nanjo je v nekaterih primerih potrebno čakati tudi več let.
- ORTOPEDIJA (bolezni in poškodbe gibal): opravili so 2204 prvih pregledov, kar je 642 pregledov oziroma 23 odstotkov manj kot lani. Zabeležili so 3956 posegov, kar je 1855 posegov ali 32 odstotkov manj. Največ čakajočih nad dopustno čakalno dobo je v Sloveniji ravno pri ortopedskem pregledu, vsega skupaj 4.814.
- OTORINOLARINGOLOGIJA (bolezni ušes, nosu in grla): beležili so 1478 prvih pregledov, kar je 405 pregledov ali 22 odstotkov manj. Zdravljenj je bilo 5.059, kar je pet odstotkov več. Pri lažjih posegih v otorinolaringologiji je v Sloveniji potrebno na prvi termin pod redno v povprečju čakati 451 dni. Čakalna doba se je lani še podaljšala.
- TIREOLOGIJA (bolezni ščitnice): opravili so 1043 prvih pregledov, kar je 427 pregledov ali 29 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Zdravljenj je bilo 2692 ali 13 odstotkov manj. Povprečna čakalna doba na operacije na ščitnici in obščitnici se je v Sloveniji v lanskem letu še podaljšala in znaša že 729 dni.
- KARDIOLOGIJA: opravljenih je bilo 1621 prvih pregledov. To je 269 pregledov oziroma 14 odstotkov manj. Zdravljenj je bilo 6.660, kar je 1738 ali 21 odstotkov manj.
- UROLOGIJA (bolezni sečil): zabeležili so 719 prvih pregledov, kar je 215 ali 23 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V tem času je bilo 2070 zdravljenj, kar je 1339 ali 39 odstotkov manj. Povprečna čakalna doba na prvi urološki pregled se je v lanskem letu občutno podaljšala. Če je bilo potrebno v Sloveniji na prvi termin pod redno prej čakati 184 dni, je v začetku februarja čakalna doba znašala že 225 dni.
- GINEKOLOGIJA: imeli so 2608 prvih pregledov. To je 603 pregledov oziroma 19 odstotkov manj. Ob tem je bilo 5.257 vseh obravnav, kar je 1738 ali 21 odstotkov manj kot lani.
- REHABILITACIJA: opravili so 684 prvih pregledov, kar je 153 ali 18 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Zdravljenj je bilo 1307. To je 96 ali sedem odstotkov manj.
- GASTROENTEROLOGIJA (bolezni prebavil): opravili so 497 prvih pregledov. To je 131 pregledov ali 21 odstotkov manj. Ob tem so imeli 1596 zdravljenj, kar je 389 ali 20 odstotkov manj.
- INTERNISTIKA: beležili so 542 prvih pregledov, kar je 181 ali 25 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Obravnav je bilo 4430, kar je 835 ali 16 odstotkov manj.
Toda manjše število pregledov in zdravljenj se ni poznalo na številu delovnih ur. Ravno nasprotno, že v celotnem lanskem letu so v UKC Ljubljana skupaj opravili 190 tisoč ali 20 odstotkov manj prvih pregledov, posegov in drugih specialističnih obravnav kot v letu 2019. Kljub temu so zaposleni v UKC Ljubljana v tem času opravili približno isto število delovnih ur kot leta 2019, je razvidno iz podatkov združenja zdravstvenih zavodov.
Preberite še:
Plačnemu rekorderju v UKC Ljubljana v decembru 27.500 evrov
Ne zakonitost, preverijo naj smotrnost izplačila dodatkov
Velika večina zaposlenih je bila torej v času, ko so bili njihovi oddelki zaprti ali pa so delali v omejenem obsegu, na delovnem mestu. S tem so bili upravičeni tudi do covid dodatkov, četudi niso bili v prvih linijah boja z epidemijo. Obenem dodatki po odločitvi vlade, ki jih je vezala na delež postavke za uro dela, niso omejeni navzgor. V bolnišnicah so jih prejemali vsi: najslabše plačani zaposleni po nekaj sto evrov, že tako najbolje plačani pa v višini nekaj tisoč evrov mesečno. S tem so izkušenejši in bolje pozicionirani zdravniki dobili bistveno več denarja od mlajših kolegov in drugih zaposlenih.
Za plače zdravnikov, medicinskih sester in drugih zaposlenih v bolnišnicah je zato šlo lani 1,052 milijarde evrov, kar je največ doslej. Za primerjavo: to je 200 milijonov evrov ali 23 odstotkov več kot leta 2019, ki je bilo zadnje pred epidemijo. 1542 najbolje plačanih zdravnikov v 14 slovenskih bolnišnicah je decembra v povprečju prejelo 8.701 evrov bruto plače. Gre za zneske brez dodatka na delovno dobo.
Minister za zdravje Janez Poklukar je pred dnevi napovedal, da bo odredil revizijo izplačevanja dodatkov. Toda pri tem bo preverjal tudi samega sebe. V prvih dveh mesecih leta, ko so padali plačni rekordi, velik del ljudi pa ni mogel do zdravstvenih storitev, je namreč UKC Ljubljana še vedno vodil Poklukar. Poleg tega nadzora ne bi smeli osredotočiti na to, ali so v bolnišnicah imeli pravno podlago za izplačevanje, temveč na to, ali so bili zaposleni sploh upravičeni do njih.
Tako je delovno in socialno sodišče v Ljubljani nedavno v sporu med vlado in Sindikatom Slovenije odločilo, da "dodatek v višini 65 odstotkov osnovne plače za delo v tveganih razmerah pripada javnim uslužbencem ob razglasitvi epidemije, a le za ure, ko so dejansko izpostavljeni, in ne za ves delovni čas". V javnih zdravstvenih zavodih je bilo drugače. Namesto, da bi kot območje tveganja določili covid oddelek in zaposlenim dodelili dodatek za čas, ki ga preživijo tam, so kot tvegano območje preprosto določili celotno bolnišnico.
Preberite še:
Rekordni dobički bolnišnic, ki so bile zaprte med korona krizo
Ne bodo vam vrnili premij dopolnilnega zavarovanja
Vodstva bolnišnic tudi niso imela posebnega razloga, da bi racionalno ravnala z denarjem. Poleg sredstev za dodatke so iz zdravstvene blagajne prejele ogromen obseg sredstev za kritje stroškov zdravljenja covid bolnikov. Ti so bili dokazano previsoki. Ob tem so iz proračuna dobile plačanih tudi 80 odstotkov vrednosti programov, ki jih med epidemijo sploh niso izvedle.
Mnoge državljane zanima tudi, zakaj so morali med epidemijo, ko niso imeli dostopa do zdravstvenih storitev, plačevati premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Lani in v prvih dveh mesecih letošnjega leta je zavarovalnicam ostalo od 60 do 65 milijonov evrov. Toda tega denarja ne bodo vrnili zavarovancem, temveč bodo namenjena skrajševanju čakalnih vrst, ki se sedaj zaradi nedelovanja zdravstva daljšajo.
