Za položaj predsednika Demokratične stranke upokojencev (DeSUS), ki ga je do zdaj zasedala Aleksandra Pivec, se bodo na novembrskem kongresu spopadli trije kandidati. To so:
1. Karl Erjavec, nekdanji predsednik stranke. Vodil jo je od leta 2005 do januarja letos, ko ga je na kongresu porazila Pivčeva. Erjavec velja za favorita pred kongresom, ki bo 28. novembra. Ima podporo Tomaža Gantarja, ki začasno vodi stranko, nekaterih poslancev in in več pokrajinskih odborov. Sedel je v več vladah, v katerih je bil minister za obrambo, okolje in zunanje zadeve.
2.Srečko Felix Krope, donedavni vodja pokrajinskega odbora Podravje, ki je julija letos izstopil iz stranke, zdaj pa se je vanjo očitno spet včlanil. Krope je nekdanji policist, je bil dolgoletni predsednik Lovske zveze Slovenije, preko katere je uveljavljal interes enega najbolj množičnih in vplivnih združenj pri nas. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja in ponovno leta 2004 je vodil Specialno enoto policije, bil je tudi načelnik nekdanje policijske uprave Slovenj Gradec. V DeSUS je vstopil leta 2018. Krope je imel eno od ključnih vlog pri januarskem rušenju Erjavca, še v začetku julija pa se je njegov pokrajinski odbor odločno postavljal na stran Aleksandre Pivec.
3. Dominik Šteiner, načelnik upravne enote Murska Sobota. Predlaga ga pokrajinski odbor iz Pomurja, ki si želi na položaju podpredsednika videti Antona Balažeka. Slednji se je pred časom omenjal v kombinacijah celo za vodenje stranke. Tako Šteiner kot Balažek sta bila kandidata za vodenje novega urada za demografijo, ki spada v kvoto DeSUS.
Statut DeSUS omogoča, da se lahko kandidatura vloži tudi na samem kongresu, a se to do zdaj v zgodovini stranke še ni zgodilo. Med možnimi kandidati se je pred časom omenjal Gantar, a je večkrat poudaril, da ga vodenje stranke ne zanima. Kongres bo določil nova razmerja moči v stranki, ki jo v zadnjih zapušča več vidnih članov. Nazadnje sta to storili obe podpredsedniki, Anita Manfreda in Jelka Kolmanič, ki sta veljali za največji zaveznici Aleksandre Pivec.
Ena ključnih nalog novega predsednika bo tudi odločitev, ali bo stranka, ki ji je v zadnjih mesecih močno upadla javnomnenjska podpora, še ostala v vladi Janeza Janše ali pa bo iz nje izstopila. To je DeSUS že storil v začetku leta 2013, ko je stranka pod Erjavcem podprla konstruktivno nezaupnico Janši in zapustila njegovo drugo vlado.
