Konec avgusta je predsednik vlade Marjan Šarec obiskal Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Poudaril je, da "moramo vse napore vložiti v gradnjo drugega bloka" nuklearke.
Projekt, ocenjen na najmanj pet milijard evrov, bo vodila družba Gen Energija, lastnica slovenske polovice nuklearke. Od letos ima njena uprava dva člana: ob dolgoletnem direktorju Martinu Novšaku v njej kot poslovni direktor sedi še Danijel Levičar, nekdanji vodja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Že ob njegovem imenovanju so se koalicijske stranke načeloma dogovorile, da bo v upravo še letos prišel še tretji član, zadolžen za finance. A zdaj se je pri njegovi izbiri zataknilo.
Razkol v nadzornem svetu
Po naših informacijah je namreč nadzorni svet Gen Energije, ki ga od junija letos vodi Mateja Čuk, že nekaj tednov razdeljen pri vprašanju, koga ob Novšaku in Levičarju še imenovati v upravo:
- dva od štirih predstavnikov države, Miha Butara (imenovan v kvoti SD) in Lovro Lapanja (LMŠ), na tem položaju vidita Primoža Stropnika, dosedanjega vodjo marketinga in strateških financ v Gen Energiji;
- druga dva predstavnika države, Mateja Čuk (LMŠ) in Miha Šebenik, imenovan v kvoti Stranke Alenke Bratušek (SAB), pa sta naklonjena imenovanju Matjaža Petriča, lastnika in direktorja podjetja 5M, ki se ukvarja s finančnim svetovanjem.
Tudi zato je ena od možnosti, da bo nadzorni svet razpis razveljavil in se odločil ustreznega kandidata poiskati na novo. Prav tako ni izključeno, da bo Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec premoženja države, v prihodnjih tednih spremenil statut Gen Energije tako, da bi omogočil imenovanje članov uprave s preglasovanjem.
Posavje proti "Ljubljani". SD proti SAB.
V ozadju spora je več razsežnosti. Prva je povezana z interesi v energetiki. Gen Energija je ena od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin. Ob polovici nuklearke ima v lasti še družbo Hidroelektrarne na Spodnji Savi, Termoelektrarno Brestanica in polovični delež v trgovcu z elektriko Gen-I, ki letno na ravni skupine ustvarja že več kot dve milijardi evrov prihodkov.
Oba trenutna člana uprave prihajata iz Posavja, natančneje iz Krškega. Prav zaradi dejstva, da je pred Gen Energijo projekt drugega bloka nuklearke, naj bi koalicijske stranke že pred časom sklenile, da tretji član uprave ne sme izhajati iz regije. Niso namreč želele ponovitve zgodbe šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki so ga zasnovali bolj ali manj izključno ljudje iz Šaleške doline.
A po imenovanju Danijela Levičarja, pred tem člana uprave Gen-I (vodi jo Robert Golob), se je med ključnimi ljudmi posavske energetike pojavil razkol. Medtem ko je njegov prihod v upravo Gen Energije podpiral dolgoletni direktor nuklearke Stane Rožman, naj bi si Novšak na položaju finančnika še vedno želel videti človeka, ki mu brezpogojno zaupa. Tega vidi le v Primožu Stropniku, ki je sicer vso kariero preživel v Gen Energiji.
Nadzorni svet je s pomočjo kadrovske agencije Profil izpeljal razpis, na katerega se je prijavilo več kandidatov. Med njimi na primer tudi Anton Žunič, nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, pred tem izvršni direktor nekdanje Factor banke in državni sekretar na ministrstvu za finance v obdobju zadnje vlade LDS.
Edini zmagovalec je kadrovska agencija
Koga je agencija Profil izbrala kot najprimernejšega, uradno ni znano, a to po nekaterih informacijah to nista bila ne Stropnik ne Petrič. Nato je zgodba dobila politično razsežnost. Medtem ko so Stropnika podprli v SD, naj bi se v SAB, ki v vladi vodi resor za energetiko, odločili za Petriča, ki ga je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) leta 2014 imenovala za predsednika upravnega odbora Avtotehne.
Vse skupaj je verjetno nekakšna generalka pred spopadom za direktorski položaj v Gen Energiji, ki jo že vse od njene ustanovitve v letu 2006 vodi Martin Novšak. Mandat se mu izteče sredi prihodnjega leta, za zdaj pa še ni natančno jasno, ali ga želi podaljšati. Za zdaj največji zmagovalec kadrovskega spopada je agencija Profil. Zaradi izbire tretjega člana uprave je z Gen Energijo podpisala skoraj 20 tisoč evrov vreden aneks k osnovni pogodbi o sodelovanju.
Energetika – fronta koalicijske vojne
Tudi sicer je bila slovenska energetika v zadnjih treh mesecih v znamenju manjših ali večjih kadrovskih spopadov med koalicijskimi strankami.
Po precej mirni razdelitvi nadzorniških položajev v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in Gen Energiji je poleti "počilo" v Sistemskem operaterju distribucijskega omrežja (SODO). Takrat je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek vladi predlagala zamenjavo člana nadzornega sveta Damirja Ivančiča (SD), ker da je skupaj s predstavnikom zaposlenih po hitrem postopku pripravljal teren za nov mandat direktorja družbe SODO Matjaža Voduška. Imenovanje prvega moža te monopolne družbe, ki je v izključni državni lasti, je s spremembo statuta vezala na soglasje vlade.
Isti manever ji nato ni uspel pri dveh drugih državnih podjetjih, ki imata podoben status: Elektru Slovenije (ELES), ki ga vodi Aleksander Mervar, in Borzenu, kjer je nov direktorski mandat pred dnevi dobil Karlo Peršolja (več let je veljal za kader SMC). Vlada je prejšnji mesec o predlaganih spremembah odločala z glasovanjem, na katerem Bratuškove niso podprli ministri SD, SMC in predsednik DeSUS Karla Erjavca. V istem času je nadzorni svet Elektra Maribor nov mandat podelil direktorju Borisu Soviču (SD).
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
