Slaba novica za Dušana Mramorja in Metko Tekavčič

Po naših podatkih so storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja osumljeni:

- Metka Tekavčič,

- Dušan Mramor,

- zdajšnja prodekanja Polona Domadenik in

- nekdanja prodekanja Mojca Indihar Štemberger.

Zaradi očitanih dejanj jim grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let.

Preiskovalci so ugotovili, da so osumljenci omogočili izplačilo dodatkov za pripravljenost vnaprej določenim zaposlenim v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Tako Tekavčičeva kot Mramor do zdaj nista komentirala preiskav proti sebi. Tudi na ekonomski fakulteti postopka, ki še traja, niso želeli komentirati.

Med prejemniki tudi dekani in prodekani

Kot je znano, je inšpektorat za javni sektor leta 2015 vzel pod drobnogled 11 članic univerze v Ljubljani. Pobudo za nadzor je dalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je tedaj vodila Stanka Setnikar Cankar, saj so opazili (pre)visoka izplačila dodatkov za stalno pripravljenost.

Med prejemniki so bili dekani, prodekani, tajniki ter strokovno-tehnični delavci na področju informatike, računovodstva in vzdrževanja.

Dodatke je v letih od 2009 do 2013 prejemala tudi zdajšnja ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič.

S spornimi dodatki so si v obdobju krize in varčevalnih ukrepov v javnem sektorju zviševali plače.

Inšpekcijski nadzor je ugotovil, da so odgovorni na fakultetah ravnali nezakonito oziroma za izplačilo dodatkov niso imeli pravne podlage. Po zakonu dodatek pripada samo za delo v manj ugodnem času. Na inšpektoratu so zato fakultetam odredili, da morajo njihovi zaposleni previsoka izplačila vrniti.

Nepravilnosti na devetih fakultetah

Nepravilnosti so ugotovili na:

- ekonomski fakulteti,

- fakulteti za družbene vede,

- fakulteti za elektrotehniko,

- fakulteti za gradbeništvo in geodezijo,

- fakulteti za matematiko in fiziko,

- fakulteti za računalništvo in informatiko,

- fakulteti za socialno delo,

- fakulteti za šport ter

- filozofski fakulteti.

Od 11 nista bili problematični le medicinska in veterinarska fakulteta.

V stalni pripravljenosti vse dni v letu

Devet fakultet ljubljanske univerze je od leta 2008 skupaj izplačalo za več kot 1,6 milijona evrov spornih dodatkov.

Največ jih je izplačala ekonomska fakulteta v Ljubljani. V obdobju od avgusta 2008 do decembra 2015, ko sta jo vodila Mramor in Tekavčičeva, je zaposlenim namenila kar okoli 858 tisoč evrov.

V letu 2014 je bilo na primer v stalni pripravljenosti 46 ljudi, nekateri vse dni v letu. Vsak dan je bila v stalni pripravljenosti tudi dekanja Tekavčičeva, pri čemer je decembra tistega leta poleg redne plače prejela dobrih sedemsto evrov bruto dodatka.

Stalno pripravljenost, ki je trajala vse popoldneve, noči in konce tedna, ji je odredila prodekanja Polona Domadenik, ki je bila prav tako prejemnica dodatka. Tekavčičeva bi sicer morala po zakonu dobiti soglasje rektorja.

Tekavčičeva je sicer od leta 2008 prejela za 17.400 evrov bruto dodatka za stalno pripravljenost.

Mramor predčasno zapustil položaj ministra

Dušan Mramor, ki je pozneje postal minister za finance, je z dodatki do leta 2013 zaslužil 45 tisoč evrov bruto ali 23.310 evrov neto.

Po razkritju sporne prakse se je Mramor zagovarjal, da je imel za odobritev dodatka pravnoformalno pokritje. Pravno in kadrovsko službo naj bi zaprosil za predlog ustreznega plačevanja zaposlenih, kjer naj bi mu dejali, da je dodatek za stalno pripravljenost primeren način.

Pozneje je Mramorja demantirala nekdanja pravnica na ekonomski fakulteti Andreja Kert, saj da o izplačevanju dodatkov niso dali nobenega pravnega mnenja in da je imela zadržke do tega, "saj je to mehanizem, s katerim nekateri ljudje prejmejo več od drugih".

Mramor je julija 2016 odstopil s položaja ministra, uradno iz osebnih razlogov. Toda za to se je odločil le nekaj tednov pred tem, ko so na Policijski upravi Ljubljana javnost obvestili o tem, da so ga ovadili zaradi spornih dodatkov.

Dušan Mramor je v odzivu za STA opozoril, da obtožnica še ni pravnomočna, saj se namerava nanjo pritožiti. Trdi sicer, da sta za izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost tudi na Ekonomski fakulteti obstajala pravna in vsebinska podlaga, ki pa da jo zdaj državno tožilstvo razlaga napačno. "Obtožnica ne samo, da zavajajoče in nepravilno navaja pravne norme in zavajajoče povzema vsebino sodne prakse, ampak ne upošteva niti enega od pričanj več kot 70 prič, zaslišanih v preiskovalnem postopku. Pa so priče jasno izpovedale, da brez stalne pripravljenosti ne bi mogle pravočasno opraviti potrebnega dela in fakulteta ne bi dosegla cilja uvrstitve med najboljše na svetu," je zapisal. Obtožnica po njegovem tudi ne upošteva materialnih dokazov, da je bila stalna pripravljenost izvedena.

Opozoril je še, da je ministrstvo za javno upravo preko inšpektorata za javni sektor postopke zoper fakultete sprožilo, "čeprav ob enaki pravni podlagi dodatek za stalno pripravljenost izplačujejo tudi svojim zaposlenim".

Minister Koprivnikar vse ugovore zavrnil

Dekani navedenih fakultet so ugovarjali ugotovitvam inšpekcijskega nadzora, vendar je minister za javno upravo Boris Koprivnikar vse ugovore zavrnil.

Ne zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ne zakon o visokem šolstvu in ne kolektivna pogodba namreč ne določajo razlogov in pogojev, pod katerimi bi se stalna pripravljenost odrejala.

Zaposleni na fakultetah tudi ne opravljajo neodložljivih del, kot so nenehno varovanje občečloveških vrednot (ob požaru, poškodbah, hudih kaznivih dejanjih), prav tako ne dejavnosti, ki zahtevajo nepretrgano storitev.

Njihovo tožbo zoper inšpektorat za javni sektor je upravno sodišče zavrglo.

Večina fakultet je sicer že do marca 2016 zaustavila odrejanje in izplačevanje dodatkov ter sklenila dogovore o vračilu dodatka v skupni vrednosti več kot 100 tisoč evrov.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net