Minister za zdravje Janez Poklukar se je tik pred izbruhom četrtega vala epidemije očitno odločil za ostre reze pri financiranju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), osrednje institucije v boju proti covid-19.
Po naših informacijah ima namreč NIJZ vedno večje težave z zagotavljanjem denarja za tekoče delovanje. Njegov direktor Milan Krek je vodilnim uslužbencem pretekli teden razkril, da bodo zaposleni covid dodatke za maj v najboljšem primeru dobili 6. avgusta. Nanje bodo torej čakali najmanj dva meseca. Na NIJZ naj bi imeli težave tudi z zbiranjem sredstev za izplačila regresa. To breme naj bi prelagali na nekatere dobavitelje, ki po naših podatkih že od marca letos čakajo na plačilo računov.
Zakaj NIJZ zmanjkuje sredstev, uradno ni znano. Na sedežu NIJZ v skoraj tednu dni na naša vprašanja niso odgovorili. Po naših informacijah pa se Krek pred zaposlenimi brani, da je za pomanjkanje sredstev krivo ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar. Tam naj bi odlašali s plačilom računov, zaradi česar naj bi NIJZ dolgovali že okoli 1,7 milijona evrov.
Preberite še:
Poklukarjeva zapuščina: UKC Ljubljana spet globoko v rdečem
Krek s Poklukarjem v slabšem odnosu kot z Janšo
Kako je mogoče, da denarja za potrebe NIJZ ni v obdobju, ko je država med epidemijo izplačala že za več kot 750 milijonov evrov kriznih dodatkov, rekorder pa je prejel skupno kar 70.000 evrov? Na ministrstvu na večino vprašanj niso odgovorili. Že po objavi prispevka pa so potrdili, da "na današnji dan 30-dnevni plačilni rok presegata le dva zapadla zahtevka NIJZ, ki bi morala biti poravnana 15. in 16. julija v skupni višini 534.719 evrov". Zagotavljajo, da bosta poravnana v kratkem.
Po naših informacijah se je Poklukar med epidemijo odločil problematizirati finančno poslovanje NIJZ, ki mu zaradi kadrovske stiske in omejenih zmogljivosti že v začetku drugega vala ni uspelo slediti stikom okuženih.
Še leta 2014 je imel NIJZ okrog 400 zaposlenih, danes pa jih ima skoraj dvesto več. Toda NIJZ,v okviru katerega delujeta državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki (Svit) in presejalni program za kronične nenalezljive bolezni, je v tem času nase prevzel številne dodatne aktivnosti. Leta 2015 je v celoti prevzel upravljanje projekta informatizacije slovenskega zdravstva (eZdravje), leta 2019 pa celotno koordinacijo centrov za duševno zdravje.
Po besedah naših virov je Poklukar že prej, ko je bil generalni direktor UKC Ljubljana, v pogovorih o financiranju zdravstva v okviru Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjal na nepotrebnost nekaterih preventivnih programov NIJZ. Menil je, da bi bilo državni denar bolj smiselno preusmeriti drugam. Tudi sicer je bil Milan Krek v boljšem odnosu s premierjem Janezom Janšo, ki je pred Poklukarjem začasno vodil ministrstvo, kot pa z aktualnim ministrom za zdravje.
Lani je delovanje NIJZ na glavo obrnila epidemija covid-19. NIJZ se je znašel v prvi bojni liniji epidemije covid-19. Njegovi zaposleni tako pomagajo vladi pri pripravi ukrepov za omejevanje okužb, informacij za državljane, pa tudi navodil za izvajanje posameznih dejavnosti. Preverjajo in tolmačijo zadnje znanstvene ugotovitve o novem koronavirusu. Imajo tudi eno ključnih vlog pri organizaciji in promociji cepljenja.
Preberite še:
UKC Ljubljana skriva imena najbolje plačanih zdravnikov
Bodo morali pri Kreku spet zalagati denar?
Kljub temu so se na pragu četrtega vala znašli v težkem likvidnostnem položaju. Že v kratkem bodo morali poravnati nove, visoke račune. V skladu z zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki so ga v začetku meseca sprejeli poslanci, morajo vzpostaviti "nujni operativni center za epidemiološke preiskave". S tem bodo nadgradili zmogljivosti epidemiološke službe, zadolžene za iskanje oseb, ki so prišle v stik z okuženimi.
Samo v letošnjem letu bodo imeli na NIJZ zaradi tega po ocenah za več kot tri milijone evrov dodatnih stroškov, saj bodo med drugim morali najeti in izobraziti številne dodatne delavce v klicnem centru. Po naših informacijah na ministrstvu pričakujejo, da bo nujni operativni center začel delovati v prvi polovici septembra, ko se zaradi konca počitnic in začetka šolskega leta pričakuje skokovito rast števila okužb z novim koronavirusom. Toda po naših informacijah pogodba med NIJZ in ministrstvom za zdravje sploh še ni sklenjena. To pomeni, da bi morali na NIJZ znova zalagati sredstva.
Epidemiološka služba NIJZ ima sicer ključno vlogo v prvi fazi epidemije, a ima precej omejene zmogljivosti. Na vrhuncu drugega vala so na NIJZ opozarjali, da delo epidemiološke službe opravlja le 27 epidemiologov. "Ob precej okrepljenih kadrovskih kapacitetah za izvajanje epidemiološkega preiskovanja bi NIJZ lahko opravil iskanje stikov pri 300 (okuženih, op.a.) osebah na dan," so poudarili. Na NIJZ so sicer visoko rizičnim stikom spet začeli slediti sredi junija, ko je tedensko povprečje dnevno potrjenih okužb padlo na 112 in je bilo aktivno okuženih le še okoli 2200 ljudi. Za primerjavo, v začetku januarja je bilo desetkrat več aktivnih okužb, trenutno pa jih je nekaj manj kot 900.
Preberite še:
Janša zahteval obvezno cepljenje, Poklukar se mu je uprl
