Snežič v Banjaluki, glavnem mestu Republike Srbske, živi že več let. Leta 2010 je tam najprej ustanovil podjetje Isplata-odšteta, ki se je ukvarjalo z uveljavljanjem zavarovalnih odškodnin. Že pred časom ga je prodal.
Zdaj ima uradno v lasti le nočni klub Capo, ki je največji v mestu. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je direktor Capa Dario Ivanković. Gre za sina Milana Ivankovića, nekdanjega lastnika kluba, ki je pred tem nekaj časa deloval pod imenom Sibir.
Ko se umika premoženje, pride Snežič
Zelo verjetni razlog, da je Snežič sploh postal lastnik diskoteke, je preiskava tamkajšnjih oblasti. Po podatkih iz BiH se je namreč Milan Ivanković, lastnik številnih nepremičnin in jahte, ki jo ima v Umagu, pred leti znašel tudi v preiskavi zaradi domnevno nezakonitega pridobljenega premoženja.
V kateri fazi je postopek, ni mogoče preveriti. Snežič je prenovljen nočni klub odprl lani poleti.
Leta 2013 se je sicer Milan Ivanković s specializiranim tožilstvom Republike Srbske dogovoril o priznanju krivde zaradi organizirane prostitucije in nezakonitega prirejanja iger na srečo. Obsojen je bil na šest mesecev zapora in vračilo 65 tisoč evrov protipravne koristi.
Prostitucija in nezakonite igre na srečo
V preiskavi se je znašlo še sedem oseb, ki so jih oblasti sumile tudi utaje davkov. Ivankovića je tožilstvo preganjalo, ker naj bi poslovnežem iz BiH in drugih držav nekdanje Jugoslavije ponujal dekleta, stara okrog dvajset let. Ti naj bi za uro spolnih uslug plačevali od 100 do 250 evrov.
Dario Ivanković, direktor Snežičevega podjetja, je na sodišču zatrjeval, da v nočnem klubu, ki ga danes vodi, ni bilo prostitucije.
Drugi sin Milana Ivankovića Mario Ivanković, ki je bil zajet v preiskavi, pa se je avgusta lani na naslovu Snežičevega nočnega kluba prijavil kot samostojni podjetnik, ki se od avgusta ukvarja z lizingom osebnih in motornih vozil.
"Ona nima denarja. Daje le obraz za Rokove posle."
Kot je znano, se je Snežič leta 2013 prav zaradi utaje davka pri uvozu luksuznih ladij s tožilstvom pogodil za alternativno kazensko sankcijo.
"Po odhodu od tam je odšla delat za Snežiča. Ona nima denarja. Daje le obraz za Rokove posle," nam je zatrdil vir blizu tamkajšnjega pravosodja, ki je zaradi strahu za lastno varnost želel ostati neimenovan. Đuđićeva danes po pripovedovanju prič živi razkošno. Ljudem v Prijedoru je padla v oči zaradi dragih terenskih avtomobilov, ki jih vozi.
Prvak SDS Janez Janša je pred dnevi zatrdil, da Snežič s posojilom, ki ga je najela stranka, nima nič. Sam Snežič pa je zatrdil, da Đuđićeve ne pozna. Podatki in posnetki so ga postavili na laž. Tudi fokus poslov Roka Snežiča in Dijane Đuđić je očitno ostal v Sloveniji.
Mreža poslov Snežiča in posojilodajalke SDS
V zadnjih dneh smo pridobili številne podatke, ki kažejo, da sta v naši državi spletla mrežo poslovnih aktivnosti, med katerimi so najpomembnejše posojanje gotovine, pošiljanje delavcev in ugašanje zadolženih podjetij na zahtevo naročnikov.
Na vrhu te mreže je Snežič, ki podjetnikom svetuje na področju davkov, po potrebi pa jim očitno zagotovi tudi tako imenovane slamnate osebe, ki postanejo direktorji in lastniki podjetij, namenjenih izbrisu ali stečaju.
Dva sogovornika sta nam potrdila, da Snežič ponuja tudi delovno silo za slovenska podjetja, ki delajo bodisi doma bodisi v Nemčiji.
Ljudje iz Prijedora, računi na Madžarskem in notar Sikošek
Podrobnejši vpogled v njuno poslovanje razkriva vzorec:
- Kadrovski bazen naveze Snežić - Đuđić je območje Prijedora in Banjaluke. Skoraj vse slamnate osebe, ki sta jih pripeljala v Slovenijo, prihajajo iz teh dveh mest. Med sabo se poznajo. Dejan Resanović, direktor podjetja Moj Kafein, ki ga je v Sloveniji ustanovila Đuđićeva, je dober prijatelj Zorana Stakića, ki ga je Rok Snežič našel v Prijedoru.
- Veliko večino pogodb, s katerimi so podjetja prešla v roke slamnatih oseb iz Republike Srbske, je overil notar Jože Sikošek, ki je overil tudi pogodbo, s katero je SDS v zameno za 450 tisoč evrov posojila zastavila 44-odstotni delež v družbi Nova obzorja, izdajateljici tednikov Demokracija in Škandal.
- Vsi posli so bili sklenjeni lani, torej že v času, ko je Đuđićeva po zatrjevanju naših virov poslovno tesno sodelovala s Snežićem in v Sloveniji na veliko posojala denar.
- Osebe, ki se kot samostojni podjetniki ukvarjajo s pošiljanjem delavcev, imajo podobna imena (Varkos, Varmont, Varteck). Najmanj dve sta denar iz Slovenije za posredovanje delovne sile prejeli na račune na Madžarskem. Že včeraj smo namreč poročali, da ga je na tamkajšnji račun prejela tudi Đuđićeva, in to le nekaj dni pred podpisom posojilne pogodbe z SDS.
"Za podjetje sem dobil 500 evrov"
Skupina, v kateri se ob Đuđićevi najpogosteje pojavljajo Aleksandar Savanović, Bojan Savanović in nekateri drugi posamezniki iz Republike Srbske, je tako v zadnjih dveh letih prevzela najmanj ducat slovenskih podjetij. Večino od njih čaka izbris ali stečaj.
"Za podjetje sem dobil 500 evrov," pa je dejal Robert Prevorčič iz Miklavža na Dravskem polju, ki je Savanoviću prepustil podjetje Aniso. To ima že več let blokirane račune. "Našel sem kupca oziroma je on našel mene," je bil skrivnosten.
Slamnata oseba, ki serijsko kupuje podjetja
Tudi iz listin, ki jih hranimo v uredništvu, je razvidno, da omenjena skupina za podjetja plačuje 500 evrov. Notarske listine pa je overjal tudi Sikošek.
Aleksandar Savanović je lani kupil še:
- Podjetje Bismark iz Maribora, ki je v zadnjem času na trgu iskalo ključavničarje, montažerje … Torej isti profil delavcev, kot jih Đuđićeva iz BiH zagotavlja nekaterim manjšim slovenskim podjetjem. Manj kot štirinajst dni po nakupu so se na računih Bismark pojavile rezervacije zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
- Podjetje Igaso iz Ljubljane. Pred tem je bilo v rokah skupine, ki se ukvarja z različnimi posli, v zadnjih štirih letih pa se je večkrat pojavila v medijih zaradi obtožb o zavajanju potrošnikov pri oglaševanju dragih izdelkov in izletov.
- Podjetje v lasti propadlega gostinca Srečka Kočevarja iz Metlike. Enega je odkupil tudi Bojan Savanović.
Ali in kako je Savanović v sorodu s Tatjano Đuđić Savanović, sestro Dijane Đuđić, ki je prav tako zaposlena na geodetski upravi v Prijedoru, nam ni uspelo preveriti.
Oseba iz Prijedora vodi tudi oglaševalsko podjetje
Savanović je v zadnjih štirih mesecih običajno prevzemal podjetja v težavah. Med njimi izstopa ljubljansko oglaševalsko podjetje Urbanum. Njegov lastnik Tomaž Usenik je namreč obdržal lastništvo, prepustil pa mu je položaj direktorja v podjetju.
Ko smo ga želeli vprašati o razlogih za takšno odločitev, se je opravičil in odložil telefon.
Urbanum je eno večjih oglaševalskih podjetij, ki se ukvarja z zunanjim oglaševanjem na oglasnih panojih. Z njegove spletne strani je razvidno, da gre za elitna oglaševalska mesta v središču Ljubljane in na slovenskem avtocestnem križu.
Na kateri račun je SDS vrnila denar?
Naj opozorimo, da oglasne panoje v času volilne kampanje zakupujejo tudi politične stranke. Med priznanimi stroški za volilno kampanjo je prav tovrstno oglaševanje.
SDS je že 18. decembra, torej dan pred podpisom pogodbe o najemu posojila pri Đuđićevi, začela oglaševati svoj volilni program po vsej Sloveniji. Na prvih dveh plakatih je napovedala, da bo "naredila red v zdravstvu" in zaprla meja za begunce.
Tudi Dijana Đuđić, ki je v lanskem letu začela posojati večje vsote slovenskim podjetnikom, je že marca 2016 odkupila dve podjetji. V SDS danes niso odgovorili na vprašanje, s katerega računa so od Đuđićeve prejeli prvi obrok posojila (150 tisoč evrov) in na kateri račun so oziroma še bodo vrnili ta denar.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
