Dars je na pogajanja povabil tri ponudnike. Najnižjo ponudbo je oddal turški Cengiz (99,6 milijona evrov), sledita konzorcija Kolektor CPG, Riko in turški Yapi Merkezi (121 milijonov evrov) ter Implenia Avstrija, Implenia Švica in CGP Novo mesto (121,5 milijona evrov).
Odločitev mora potrditi še nadzorni svet Darsa. Gradnja se bo predvidoma začela v začetku spomladi.
V Cengizu so bili že včeraj prepričani, da bo šel posel v njihove roke. Kot je dan pred pogajanji dejal predsednik podjetja Utku Gök, imajo "najboljše reference, znanje, pa tudi ceno, ki je ne more doseči nihče". Pojasnil je še, da bodo delovno silo v največji možni meri iskali v Sloveniji. "Če je ne bomo našli, jo bomo pripeljali iz Turčije. Glede na to, da so pri gradnji predorov zelo izkušeni, bomo te delali sami, preostala dela pa s slovenskimi partnerji," je povedal.
Še vedno so možne pritožbe
Izvajalca gradnje druge cevi karavanškega predora je Dars začel iskati decembra 2017, a so pritožbe oddajo naročila močno zavlekle. Na Darsu računajo, da bodo pogajanja danes tudi zaključili, z njihovo odločitvijo pa se bo v drugi polovici meseca seznanil tudi nadzorni svet.
Tudi na sklep o izbiri izvajalca bo sicer še možna pritožba, tokrat zadnja. Vendar imajo neizbrani ponudniki bolj malo možnosti za njen uspeh, saj je v tokratnih pogajanjih odločala izključno cena.
Avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen leta 1991 in je do danes ostal edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor.
Z vlaganjem pritožb se je zamaknila tudi sama gradnja druge cevi, katere začetek je bil predviden sredi lanskega leta. Sama gradnja naj bi sicer trajala pet let. Avstrijci so na svoji strani začeli kopati septembra lani.
Projekt je sofinanciran s pomočjo instrumenta Evropske unije za povezovanje.
Skupna dolžina vzhodne predorske cevi znaša 7.948 m, od tega bo predor na slovenski strani do meje z Republiko Avstrijo dolžine 3.546 m (3.446 m podzemne gradnje, 100 m galerije).
Projektna hitrost skozi predor bo po vzpostavitvi enosmernega prometa v obeh ceveh 100 km/h. Predvidena projektna hitrost za dvosmerni promet je 80 km/h.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
