Miro Cerar čisti po SMC: kdo se krepi in kdo bo na slabšem?

Štiri mesece po parlamentarnih volitvah v Stranki modernega centra (SMC), zdaj tretji največji vladni stranki, prihajajo nove spremembe.

S položaja je odstopil njen generalni sekretar Jože Artnak. Svet stranke je včeraj zvečer za njegovega naslednika imenoval Andreja Klemenca, nekdanjega direktorja Mladine in založnika, ki je volilni štab SMC vodil že med zadnjo kampanjo.

Počivalšek postaja številka dve v SMC

Po informacijah, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili iz več virov, gre le za vrh ledene gore sprememb v SMC.

V nekdanji največji vladni stranki, ki je na zadnjih volitvah osvojila le še deset poslanskih mest, se namreč na novo postavljajo nekatera razmerja moči – tudi v najožjem krogu Mira Cerarja, predsednika stranke in nekdanjega premierja, zdaj zunanjega ministra v vladi Marjana Šarca.

Na eni strani se krepi položaj novega/starega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki je bil včeraj skupaj z novo ministrico za delo Ksenijo Klampfer imenovan v izvršni odbor stranke, in novega šefa poslanske skupine Igorja Zorčiča (na tem položaju je nasledil Simono Kustec Lipicer).  

Na drugi strani naj bi v SMC z zamenjavo na položaju generalnega sekretarja omejili vpliv dveh do zdaj najtesnejših zaupnikov Mira Cerarja: ekonomskega ideologa SMC Aleksandra Kešeljevića, ki vodi programsko konferenco stranke, in njenega prvega generalnega sekretarja Erika Kopača. Iz prvih vrst odločanja naj bi stranka umaknila še Nejca Brezovarja, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo. 

Mlada stranka velikih pretresov

SMC je bila ustanovljena junija 2014, le mesec dni pred državnozborskimi volitvami, na katerih je prepričljivo slavila. Čeprav obstaja le dobra štiri leta, ves čas pa jo vodi Miro Cerar, je v tem obdobju preživela že nekaj večjih ali manjših kadrovskih pretresov.

1. Tik po zmagi na volitvah leta 2014 je počilo med tedanjim ožjim Cerarjevim krogom in strujo Petra Jamnikarja, ključnega operativca stranke, ki se je iz nje poslovil skupaj s poslancem Bojanom Dobovškom. Pozneje sta ustanovila stranko Dobra država, ki se ni uvrstila v državni zbor.
2. Letos poleti je stranko moral zapustiti Milan Brglez, njen dolgoletni drugi mož, ki je s Cerarjem prišel navzkriž v političnih igrah za položaj predsednika državnega zbora.

V tem obdobju sta imela ob Cerarju, ki je večino časa posvečal vodenju vlade, prav Kešeljević in Kopač glavno besedo pri strateških in kadrovskih odločitvah, povezanih s stranko.

Obdobje naveze "2K"

Oba člana naveze, v političnih krogih znane kot "2K", sta bila tudi del Cerarjevega premierskega kabineta.

Kešeljević je bil svetovalec za ekonomsko politiko in gospodarske zadeve. Bedel je tudi nad pisarno, ki se je ukvarjala z izbranimi vladnimi projekti. Kopač je leta 2016 postal državni sekretar za nacionalno varnost. Pristojen je bil za reformo varnostnih služb. Zadnje leto je vodil skupino za uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško.

Kar je bilo najpomembneje, Kešeljević in Kopač sta imela skupaj s Mitjo Sojerjem, članom izvršnega odbora, glavno besedo pri večini kadrovskih vprašanj, povezanih s položaji v državnem gospodarstvu, ki so spadali v kvoto SMC.

Kaj je zmotilo Zdravka Počivalška

Prav na tej točki naj bi našteti večkrat prišli navzkriž z nekaterimi drugimi "težkokategorniki" v SMC, najbolj s Počivalškom.

Javna skrivnost je, da so edinega ministra, ki je svoj položaj obdržal tudi v vladi Marjana Šarca, zmotile nekatere kadrovske in druge odločitve predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidie Glavina, ki velja za kader SMC. Za njenega največjega zagovornika v SMC že dlje časa velja Kešeljević. 

Med Kešeljevićem in Počivalškom se je zapletalo tudi pri vprašanju zaslug. Prvi je bil v prvotni strukturi Cerarjeve vlade predviden kot nekakšen "nadminister", zadolžen za strateške smernice gospodarske politike, ki bi jo operativno vodil Počivalšek.

A vsaj v zadnjem letu dni je Počivalšek, nekdanji dolgoletni direktor Term Olimia in več drugih družb, vedno težje sprejemal "patronat"  premierjevega svetovalca, ki je v politiko prišel iz akademskih vod. Hkrati je ugled Počivalška v stranki rasel zaradi nekaterih vidnih uspehov na njegovem področju dela, najbolj zaradi dobljene "bitke za Magno". Čeprav naj bi imel Počivalšek v mesecih pred volitvami več pomislekov, ali naj ostane v politiki, se je odločil kandidirati za poslanca. Svojo kampanjo je izpeljal domala ločeno od stranke: s svojimi svetovalci in celo ločenim sloganom. 

Novi generalni sekretar bo imel več moči

Res je, da je Počivalška in Kešeljevića nekoliko zbližalo povolilno vztrajanje, da bi morala SMC za vsako ceno obdržati ministrstvo za gospodarstvo (to ji je tudi uspelo) in da bi morala pri oblikovanju vlade za pogajalsko mizo sesti tudi s SDS. A temu nista bila naklonjena tako večji del SMC kot sam Cerar, ki naj bi se v mesecih po sestopu s položaja predsednika vlade spet intenzivneje začel ukvarjati s stranko.

Neposredna posledica tega je zamenjava generalnega sekretarja, ki zagotovo bolj ustreza Počivalšku. Jože Artnak, nekdanji član "velike" LDS, ki je do zdaj opravljal to funkcijo, je namreč med ljudmi v stranki v resnici veljal zgolj za izvrševalca nalog in odločitev, ki naj bi jih sprejemala Kešeljević in Kopač.

To pa se bo s prihodom Klemenca očitno spremenilo. Novi generalni sekretar, ki je eden od ustanovnih članov SMC, naj bi imel namreč večja pooblastila za usklajevanja z generalnimi sekretarji iz drugih strank koalicije. To naj bi izboljšalo tudi operativo stranke.

Tako Kešeljević kot Kopač si sicer po sestopu Cerarjeve vlade nista našla zaposlitve v strukturah nove vlade, ampak sta se vrnila na ljubljansko univerzo. Ostajata pa člana izvršnega odbora.

Kje bo SMC? Še vedno nekje na sredini.

Za zdaj ni mogoče napovedati, ali in v kolikšni meri bodo spremembe, predvsem bolj opazna vloga Počivalška, vplivale na programsko zasnovo SMC.

Gre za stranko, ki že ves čas svojo identiteto išče na politični sredini, zdaj pa prvič sedi v vladi, ki je ne vodi. Kljub več odhodom pa v stranki ni mogoče opaziti večjih ideoloških sporov. 

Ta je tako brez prevelikih prask preživela tudi izključitev Milana Brgleza, ki je danes član poslanske skupine SD. Odcepitve preostanka "levega krila" stranke, ki so jo napovedovali nekateri, ni bilo. Njegova najmočnejša figura Dragan Matić pa še vedno vodi svet stranke.

Tik pred sejo sveta stranke je vrste SMC zapustila nekdanja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, največja zagovornica politike SMC, ki so jo zaradi politike do migrantov (simbolizira jo postavitev bodeče žice na meji) ob koncu mandata hvalili v SDS. Že pred tem je bilo jasno, da nekdanja ministrica ne bo več članica izvršnega odbora stranke. 

Članek prvotno objavljen na strani siol.net