Pol leta po tem, ko je Jože Podgoršek ostal na položaju ministra za kmetijstvo, četudi je njegova stranka DeSUS zapustila vlado, postaja vse bolj jasno tudi ozadje njegovih političnih kupčij z vladajočo stranko.
Parlamentarni odbor za izobraževanje in znanost bo namreč danes na predlog poslancev SDS, NSi in SMC odločal o preoblikovanju Visoke šole za upravljanje podeželja Grm iz Novega mesta v javni visokošolski zavod. Podgoršek je bil pred prihodom v politiko njen dekan, na šoli pa še danes poučuje. Poslanci bodo obravnavali predlog odloka, ki bi tej visoki šoli omogočil neposredno financiranje iz državnega proračuna. To bi pomenilo, da bi letno od ministrstva za izobraževanje prejemala 400.000 evrov.
Gre za enega manjših domačih samostojnih visokošolskih zavodov, ki ima po podatkih iz predloga odloka trenutno okoli 30 študentov, financira pa se s šolninami. Med predavatelji in sodelavci Visoke šole Grm so nekatera znana imena pomladnih strank: predsednik SLS Marjan Podobnik, dolgoletni vplivni član te stranke Marjan Maučec, podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič ... Podgoršek je bil na Visoki šoli Grm prvi dekan s polnimi pooblastili, v njenem soustanovitelju, zavodu Grm, pa je bil zaposlen med letoma 2004 in 2018. Danes kot docent predava pri šestih predmetih, kar je največ med vsemi pedagoškimi sodelavci. Kot uradni kontakt za študente ima naveden vladni elektronski naslov.
Vsa leta, ko je vodil šolo, si je Podgoršek prizadeval za njeno državno financiranje. Zdaj mu bo očitno uspelo.
Preberite še:
Kako je minister za kmetijstvo napolnil propagandni aparat SDS
SDS pomaga Podgoršku, ta pa njenim medijem
Tako je Podgoršek sprejetje enakega odloka, ki ga zdaj predlagajo poslanci SDS, NSi in SMC, že pred štirimi leti kar sam predlagal ministrstvu za izobraževanje, ki ga je takrat vodila Maja Makovec Brenčič. Vlada Mira Cerarja ga je zavrnila, ker je ocenila, da so tovrstne študijske vsebine obširno zagotovljene znotraj dveh javnih univerz. Že takrat se je Podgoršek za pomoč obrnil na SDS. Njegov odlok sta v parlamentarno proceduro vložila poslanca te stranke Tomaž Lisec in Anja Bah Žibert, a v državnem zboru ni dobil zadostne podpore.
Takrat je Podgoršek pojasnjeval, da je načelno podporo iskal in dobil tudi pri Socialnih demokratih (SD) in DeSUS, ki ga je oktobra lani predlagala na položaj ministra. Zamenjal je nekdanjo predsednico stranke Aleksandre Pivec. Že dva meseca pozneje je njen naslednik na čelu DeSUS Karl Erjavec sporočil, da stranka odhaja iz vlade, a je Podgoršek v njej ostal.
V tem času je svoje povezave s SDS še okrepil. Pred tremi tedni smo razkrili, da so med prejemniki oglaševalskega denarja ministrstva za kmetijstvo od letos tudi mediji, ki jih obvladuje SDS. Šlo je za kampanjo "Skrbno z gozdom!", za katero je ministrstvo namenilo rekordnih 366.000 evrov, od tega so 122.000 evrov prejeli trije mediji, ki jih obvladuje SDS (Nova24TV, Nova24TV.si in TV3).
Minister zanika, da bi poslancem pisal predlog
Jože Podgoršek je včeraj za necenzurirano.si zanikal, da bi se s poslanci SDS ali drugih koalicijskih strank usklajeval o vsebini odloka o javnem financiranju Visoke šole Grm. Po lastnih besedah je njegovo vsebino videl šele v fazi medresorskega usklajevanja, kjer ministrstvo za kmetijstvo ni imelo pripomb. Ob morebitni obravnavi odloka na vladi se namerava Podgoršek "v izogib morebitnim dvomom" izločiti iz razprave in glasovanja, čeprav je sam prepričan, da ni v konfliktu interesov.
Ali je ob izstopu DeSUS iz vlade ostal na položaju ministra tudi zaradi morebitnih zagotovil, da bo Visoka šola Grm postala upravičenec do javnega denarja? "Nikoli nisem pogojeval sodelovanja v vladi z omenjenim odlokom, niti ga omenjal v preteklih razgovorih s predsednikom vlade," je zatrdil Podgoršek, ki predlog brezplačnega študija področja kmetijstva sicer podpira.
Toda pri tem ni zanikal, da bi se utegnil na Visoko šolo Grm vrniti po koncu mandata na ministrstvu. Na naše vprašanje je odgovoril, da v tem trenutku ne želi ugibati, kje bo nadaljeval poklicno kariero.
Glavni načrt: nova javna univerza v Novem mestu
Poslanci koalicije predlog javnega financiranja Visoke šole Grm utemeljujejo z geografskimi in programskimi razlogi. Poudarili so, da je v jugovzhodni Sloveniji največ občin z ekonomsko slabo stoječimi kmetijami, pri čemer je za regijo značilno nadpovprečno zaraščanje kmetijskih zemljišč. Prav tako navajajo, da je popis prebivalstva leta 2014 razkril "alarmantno dejstvo o neustrezni izobrazbeni in starostni strukturi nosilcev kmetijskih gospodarstev". Kar 64 odstotkov gospodarjev kmetij namreč ni imelo nobene formalne kmetijske izobrazbe.
A hitenje z odlokom, ki bi Visoki šoli Grm zagotovil javno financiranje, je neločljivo povezano tudi z večjimi načrti o oblikovanje četrte slovenske javne univerze. Ta naj bi se oblikovala okrog Fakultete za informacijske študije (FIŠ) iz Novega mesta, ki jo je leta 2008, v času prve Janševe vlade, ustanovil Borut Rončević, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, ki je v času te vlade postal podpredsednik nadzornega sveta RTV Slovenija. Njen sedanji dekan je Matej Makarovič, nekdanji in častni predsednik podmladka SDS, ki skupaj z Rončevićem vodi tudi zasebno Fakulteto za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Visoka šola, ki ima v najemu 77 hektarjev zemljišč
Marca letos so spremembe zakonodaje, sprejete pod krinko večje avtonomije univerz, Rončevićevi fakulteti olajšale pot, da preraste v javno univerzo v Novem mestu. Takrat je Makarovič poudaril, da "vsekakor obstaja potencial za razvoj četrte javne univerze", a "o izrecnih časovnih okvirih še ne moremo govoriti". Toda že prejšnji mesec je fakulteta pri ministrstvu za izobraževanje, ki ga zdaj vodi Simona Kustec, sprožila postopek za združitev z Visoko šolo Grm in Fakulteto za industrijski inženiring Novo mesto (FINI). S priključitvijo obeh zasebnih zavodov bi FIŠ zelo verjetno izpolnil zakonsko določene pogoje za ustanovitev univerze. Po njenem oblikovanju bi Visoka šola Grm in FINI postali del javnega sistema.
V tem procesu ima Visoka šola Grm še eno dodano vrednost. Čeprav je leta 2020 ustvarila le 213.000 evrov prihodkov, glavnino njenega premoženja pa predstavlja 68.000 evrov denarja na računu, ima v najemu ogromno število zemljišč. Po zadnjih podatkih ima pri skladu kmetijskih zemljišč v zakupu skoraj 80 hektarjev vinogradov, travnikov, njiv in drugih zemljišč.
Če bo odlok sprejet, bo vlada za Visoko šolo Grm že letos prerazporedila 50.000 evrov sredstev. V letu 2022 bi dobila od države skoraj toliko denarja, kot ga recimo prejema fakulteta za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca, ki je imela že leta 2019 skoraj 130 študentov, šestkrat več kot Visoka šola Grm.
