Dober teden dni po poplavah, ki so povzročile večmilijardno škodo, se tako v strokovnih krogih kot v politiki išče odgovor na vprašanja, zakaj je bilo razdejanje tolikšno, ali bi ga lahko preprečili z več in pravočasnimi ukrepi za protipoplavno varnost in kdo je odgovoren za to, da jih ponekod (še) ni.
V največji opozicijski stranki SDS in njenih propagandnih portalih krivdo za "na tisoče poplavljenih domov, smrtne žrtve in rekordno škodo" pripisujejo tudi nevladnim organizacijam na čelu z direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Ti naj bi leta 2021 "uspeli zmanipulirati narod" in s pomočjo levičarskih strank na referendumu "zminirali" zakon o vodah. Ta bi po navedbah nekdanjih ministrov za okolje Andreja Vizjaka in kohezijo Zvonka Černača, obeh iz vrst SDS, zagotovil več denarja za vzdrževanje vodotokov in odpravil birokratske ovire za izvedbo protipoplavne zaščite.
Nasprotnega mnenja so strokovnjaki s področja upravljanja voda. Ti so prepričani, da bi se zgodilo ravno nasprotno. Če bi obveljal zakon, kot ga je želela sprejeti tedanja koalicija Janeza Janše, bi bilo namreč na priobalnem pasu, torej brežinah rek, ki so najbolj na udaru, precej lažje graditi, kar bi še poslabšalo poplavno varnost.
Preberite še:
To je predpis, ki je dovolil množično gradnjo na poplavnih območjih
Kaj so nam leta 2021 skušali zamolčati
Spomnimo, nov zakon o vodah so na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga je vodil Vizjak, pripravili jeseni 2020, pol leta po prevzemu oblasti. Popravki so se nanašali na le nekaj členov, sprejeti pa so jih želeli po skrajšanem postopku. Vendar so na to hitro postali pozorni okoljevarstveniki in strokovna društva, ki se ukvarjajo z varovanjem voda.
Podvomili so v eno najpogostejših trditev ministrstva, da se ožijo možnosti za gradnjo na priobalnih zemljiščih. Ta pri večjih rekah segajo 15 metrov, pri manjših pa pet metrov od meje vodnih zemljišč. Na njih po obstoječem zakonu ni dovoljena gradnja. Lahko pa to dovoli vlada in z uredbo skrči priobalni pas s 15 tudi do nič metrov. Na njem je v tem primeru dovoljeno graditi povsem zasebne objekte, kot so hiše.
To možnost so nameravali pri Vizjaku črtati, s čimer so javnost prepričevali, da zakon "zaostruje možne posege na priobalnih zemljiščih, v nasprotju z nekimi interpretacijami, da je ravno obratno". Toda pozabili so povedati, da je ta izjema veljala zgolj za območja znotraj naselij. Od leta 2008, ko je bil uveljavljen koncept "zožitve priobalnih zemljišč", pa je bilo izdanih vsega 17 uredb. V večini primerov je šlo za uskladitev z obstoječim stanjem. Niso torej dovoljevali novih objektov, temveč legalizirali že zgrajene. Po novem bi bilo to drugače.
Preberite še:
Dokument: denar za boj proti poplavam delili po domače
Lažje bi pozidali brežine
Namesto vlade bi lahko objekte na priobalna zemljišča umeščali organi na nižjih ravneh. Gradnja bi se urejala le s postopkom izdaje vodnega soglasja, ki bi se tako preselil na raven upravnega postopka na direkciji za vode pod okriljem ministrstva.
To pomeni, da bi izpadel ključni sedanji omejitveni element za posege, in sicer da so posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij. Objekte bi namreč lahko umestili na priobalna zemljišča zunaj naselij in vodna zemljišča. Poleg tega bi bila na brežinah dovoljena gradnja enostavnih objektov, kot so bungalovi in kampi, ter objektov v javni rabi, kot so restavracije, hoteli, poslovne stavbe, trgovine in parkirišča.
Z uveljavitvijo novega zakona o vodah bi tako lahko opazovali razmah posegov v vodna in priobalna zemljišča, saj bi se prostorski akti občin in države hitro prilagodili na nove možnosti. "Vsi radi po svoje zidajo. Ko prejmejo odločbo, pa vik in krik. Velikokrat pokliče tudi kakšen župan in pritiska, naj se dovoli objekt. Izsiljuje se," je poudarila Lidija Globevnik, gradbena inženirka oziroma hidrologinja, ki se z vodami ukvarja že 38 let.
"Če bi bil sprejet tisti zakon o vodah, pa bi naenkrat dobili zakonsko osnovo za lažje izsiljevanje. Tega bi bilo neprimerljivo več," je pojasnila in dodala, da je že sedaj težko nadzorovati 1000 kilometrov brežine.
Preberite še:
"Voda je uničila vse. Zavarovalnica mi ponuja 10.000 evrov."
Vsaka taka gradnja poslabša poplavno varnost
Vsaka večja gradnja na priobalnih zemljiščih pa zahteva določene investicije v poplavno varnost in večje vzdrževalne stroške. Zmanjšale bi se naravne poplavne površine, ki so blažilci poplav. Z gradnjo novih objektov na teh območjih pa bi se povečala njihova izpostavljenost poplavam. Študija državnega inštituta za vode iz leta 2014 je pokazala, da je za vsak kilometer "poškodovane" brežine potrebno investirati okoli 160.000 eurov v protipoplavno zaščito.
Ker lahko lesene ali druge enostavno grajene objekti visoke vode hitro in precej enostavno podrejo ter celo odnesejo dolvodno, se lahko še dodatno povečujejo poplavne škode. Ne samo zaradi izgube samih objektov, ampak predvsem zaradi potencialne nevarnosti poškodb brežin in zamašitve mostnih odprtin dolvodno. To je bil po ugotovitvah strokovnjakov tudi eden glavnih razlogov za tako uničujoče nedavne poplave.
V SDS sicer v zadnjih dneh vztrajno poudarjajo, da bi na referendumu zavrnjeni zakon "omogočal tudi večjo poplavno varnost, saj bi se povečala sredstva za vzdrževanje vodotokov". Predvideval je možnost dodatnega financiranja javnih gospodarskih služb na področju urejanja voda iz sklada za vode.
Toda v SDS zavajajo. Odločitev o višini sredstev za vzdrževanje vodotokov je v rokah vsakokratne vlade in zakona o izvrševanja proračuna. Če bi prejšnja vlada hotela podvojiti sredstva za ta namen, bi to lahko storila tudi brez novega zakona. Kot je znano, je prav na Vizjakov predlog druga Janševa vlada denar iz vodnega sklada, ki je namenjen zaščiti pred poplavami, preusmerila v gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi.
Po objavi članka smo prejeli odziv družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi. Objavljamo ga v nadaljevanju:
"Skladno z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1) se sredstva za izvedbo ureditev objektov vodne infrastrukture (med katere sodi tudi izvedba protipoplavne zaščite) zagotavljajo iz sredstev Sklada za vode, v skladu z zakonom, ki ureja vode. Sredstva za izgradnjo hidroelektrarn oz. energetskega dela pa je vseskozi zagotavljala zgolj družba HESS, d.o.o., ki za izvedbo ni prejela nobenih sredstev iz Sklada za vode.
Vodni sklad oz. Sklad za vode je bil formiran po sklepu Vlade RS št. 329-00/2002-1, z dne 4. 7. 2002, z namenom prioritetne izgradnje protipoplavne zaščite Posavja, ki brez izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi še danes ne bi bila urejena. Ravno slednje so bile namreč sprožilec, da se je protipoplavna zaščita posavskih občin sploh začela načrtovati in se je v občinah Sevnica in Krško tudi dokončno zgradila. To je bil pogoj Posavja, da se je lahko začelo graditi verigo hidroelektrarn na spodnji Savi. Učinki pa so bili videni že ob visokih vodah leta 2010 in tudi letos avgusta, ko zaradi dokončane protipoplavne zaščite, urejene pred leti v sklopu izgradnje HE na spodnji Savi, v občini Sevnica in občini Krško ni bilo večjih težav oz. škode. Drugače je bilo v občini Brežice, kjer z nedokončanjem verige hidroelektrarn na spodnji Savi (HE Mokrice) poplavno najbolj ogrožena območja (Loče, Rigonce, Mihalovec, Čatež, Krška vas, Velike Malence) še vedno ostajajo delno ali popolnoma nezaščitena. Vse to kaže, da je bil večnamenski projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi odlično zasnovan in dovolj robusten ter da je bila takratna odločitev o načrtovanju in izgradnji verige HE na spodnji Savi pravilna."
