Včeraj smo razkrili, da je ključna ovira na poti do gradnje centra Ikea v Ljubljani nepremičninski mogotec Aleksander Jereb, ki obvladuje zemljišča, na katerih je predvidena gradnja povezovalne ceste.
To je načrtovano gradnjo centra že zamaknilo za dve leti. Na Mestni občini Ljubljani (MOL) so v tem času očitno obupali nad možnostjo, da bi do zemljišč prišli z razlastitvijo. Zdaj želijo Jerebu načrte pokvariti s spremembo prostorskega načrta.
Pobudo zanj je dala Ikea. Že prejšnji teden pa so jo v MOL predstavili javnosti. "Javna razgrnitev bo trajala do 20. decembra, nato bodo pristojni mestni organi pripravili predlog in sprejeli končno odločitev," je pojasnil Vladislav Lalić, regionalni direktor za nepremičnine in razvoj družbe IKEA SEE.
"Če bodo naš predlog na MOL sprejeli, upamo pa, da se bo to zgodilo kmalu, bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje in gradnjo začeli, takoj ko bomo dovoljenje tudi pridobili," je dodal.
Ikea je tudi že izbrala vse izvajalce gradbenih del, pri čemer gradnja običajno traja približno leto dni. "Če bomo gradnjo začeli sredi prihodnjega leta, bi vrata prvim kupcem lahko odprli v letu 2020," je dejal Lalić.
Kako se je zapletlo
Spomnimo, zaplet je nastal, ko je občina konec leta 2016 sprožila postopek razlastitve lastnikov zemljišč, na katerih je predvidena gradnja ceste do bodočega centra Ikea.
Nova cesta naj bi bila nujna zaradi bojazni, da bi odprtje centra Ikea še dodatno obremenilo promet na območju, ki je ob konicah in različnih dogodkih v BTC že zdaj problematičen.
Čeprav gre za zemljišča, ki so uradno v lasti podjetja Protect GL v stečaju, jih v resnici obvladuje Jereb oziroma njegovo podjetje Kompas Shop. Na njih mu je namreč v vmesnem času uspelo vpisati predkupno pravico.
Od tedaj naj bi Jereb oviral razlastitvene postopke in od občine poskušal izsiliti višjo odkupno ceno. Prav zaradi tega se je gradnja centra Ikea močno zamaknila.
Rezervni načrt za Ikeo: zaobšli bodo sporna zemljišča
Na občini so zato pred meseci zaradi dolgotrajnega pravdanja, ki mu ni bilo videti konca in je že ogrožalo projekt, ubrali drugo pot.
Po spremenjenem prostorskem načrtu povezovalna cesta ne bi bila več pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja, ampak bi jo zgradili šele pozneje, ko bi MOL odkupil oziroma razlastil sporna zemljišča. V vmesnem času bi lahko Ikea že začela gradnjo trgovine, saj je Jereb ne bi mogel več blokirati.
Za gradbeno dovoljenje namreč v Ikei nočejo zaprositi, dokler ne bodo prepričani, da jim bo uspelo izpolniti vse pogoje za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Težave občine pri razlastitvi
Na občini so se za spremembo taktike verjetno odločili tudi zato, ker so imeli pri razlastitvi zemljišč za povezovalno cesto velike težave. To dokazuje tudi ena od sodb upravnega sodišča, ki smo jo pridobili. Iz nje je razvidno, da:
- je upravna enota Ljubljana sprva dovolila razlastitev zemljišč,
- je nato vmes poseglo ministrstvo za okolje in prostor. To je ugodilo pritožbi stečajnega upravitelja Protect GL Veljka Jana in zavrnilo razlastitev nekaj parcel, ki jih je občina šele naknadno vključila v postopek;
- sta se na odločbo ministrstva pritožila tako ljubljanska občina kot tudi stečajni upravitelj;
- so na upravnem sodišču odločbo o razlastitvi razveljavili in zadevo vrnili v odločanje na prvo stopnjo.
Občina se je tako spet znašla na začetku. "Postopek razlastitve smo zaustavili zaradi procesnega dejanja," so pojasnili na MOL in poudarili, da ga nadaljujejo v skladu z novo zakonodajo. Več informacij niso razkrili.
Veljko Jan je potrdil, da je pred dnevi od občine že prejel novo ponudbo, v kateri mu za zemljišča ponujajo nekoliko višjo ceno kot leta 2016, a je ta po njegovem še vedno "nesprejemljiva za upnike".
Zdaj mora občina po zakonu počakati 30 dni od vročitve ponudbe, nato pa lahko sproži nov postopek razlastitve.
"Sprememba ne bi povzročila prometnega kaosa"
V Ikei poudarjajo, da nov trgovski center "ne bi imel negativnih posledic za prometni tok na tem območju, saj bi se promet enakovredno porazdelil na štiri druge dostopne točke do trgovine Ikea". "Strokovno mnenje je pokazalo, da predlagan začasni prometni režim ne bi spremenil niti okoljskega bremena in ne bi negativno vplival na življenjske in delovne razmere na tem območju," je poudaril Vladislav Lalić.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
