Kot smo razkrili že konec lanskega leta, se je do zemljišč dokopal nepremičninski mogotec Aleksander Jereb, ki je v eni od trenutno največjih investicij v državi očitno videl priložnost za lahek zaslužek.
Ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki je Ikeo v začetek gradnje prepričal ravno z obljubo, da bo pravočasno zgradil povezovalno cesto, ima tako zgolj dve možnosti:
1) Počaka na zaključek razlastitvenega postopka, ki bi se lahko zavlekel.
2) Ali pa od Jereba odkupi zemljišča po bistveno višji ceni od tržne. To pa mu onemogoča zakonodaja na področju javnih financ.
Ikea: trgovino v Ljubljani bomo odprli
Kljub temu v Ikei zagotavljajo, da dogovarjanje med občino in Jerebom ne bo imelo vpliva na izgradnjo trgovine kot tudi ne na njeno odprtje. Do tega naj bi prišlo prihodnje leto.
"IKEA nadaljuje z gradnjo trgovine po načrtih. Omenjeni nakup ne bo vplival na hitrost poteka gradbenih del ali na odprtje trgovine IKEA v Ljubljani. Povezovalna cesta, za katero MOL potrebuje ta zemljišča, bo zgrajena v dveh fazah. Najprej bo zgrajen tisti del ceste, za katerega so zemljišča že pridobljena. Manjkajoči del ceste pa bo zgrajen, ko bo MOL pridobil preostanek potrebnih zemljišč."
Zaradi zapletov z zemljišči se je mestni svet v začetku leta odločil za spremembo občinskega prostorskega načrta in odstranil pogoj, da lahko Ikea uporabno dovoljenje dobi šele po ureditvi južne dostopne ceste od križišča Kajuhove in Kavčičeve ulice do križišča Ameriške in Italijanske ulice, kjer je predvidena gradnja krožišča.
Kot so tedaj pojasnili v Ikei, je prometna študija družbe pokazala, da predlagana sprememba občinskega prostorskega načrta ne bo imela negativnih posledic za prometni tok na tem območju.
Na pojasnila občine še čakamo.
Občina ostala praznih rok
Zemljišča so bila do sedaj v lasti podjetja Protect GL, ki je končalo v stečaju. Od tedaj jih stečajni upravitelj Veljko Jan poskuša prodati najboljšemu ponudniku.
Že pred tem si je namreč Jereb na njih s spretnimi manevri zagotovil predkupno pravico, ki jo je nedavno tudi izkoristil. Konec oktobra je s stečajnim upraviteljem podpisal prodajno pogodbo po isti ceni, 1,62 milijona evrov, in dva dni pozneje že nakazal celotno kupnino.
Jereb se lahko sedaj vpiše kot novi lastnik v zemljiško knjigo in kot stranka v postopku ugovarja razlastitvenemu postopku.
Aleksander Jereb je še v začetku letošnjega leta zanikal svojo vpletenost v zadevo. Prek odvetnice Nine Zidar Klemenčič je poskušal doseči umik objave in prek nje dokazoval, da ni povezan s to zgodbo.
Naj ob tem opozorimo, da Jereb že dalj časa zanika tudi, da bi bil dejanski lastnik družbe Kompas Shop. Izvršni direktor Kompas Shopa je sicer v lanskem letu postal Primož Kramar, nekdanji direktor Akustike, ključne družbe v Jerebovem poslovnem imperiju.
Kdo je Jerebu odprl vrata do zemljišč
Glavna poteza, s katero je dal nogo med vrata in si zagotovil pot do zemljišč, je bila torej pridobitev predkupne pravice.
Stečajni upravitelj se je namreč strinjal s predlogom, da Kompas Shop na zemljiščih vpiše predkupno pravico. Ta mu je kot najemniku omogočala, da na morebitni dražbi izenači najvišjo ponudbo in se dokoplje do njihovega lastništva.
Z drugimi besedami: Jerebovo podjetje si je ob pravici do uporabe zagotovilo tudi prednost pri nakupu zemljišč, ki bi jih lahko nato po višji ceni prodalo Ikei oziroma občini. Če bi bila razlastitev uspešna, pa bi se brez izgube umaknilo iz posla.
Stečajni upravitelj Veljko Jan ni nikoli natančno pojasnil, kako se je dogovarjal z Jerebom. Prav tako o tem ni sledu v stečajni dokumentaciji podjetja Protect GL. V Kompas Shopu so sicer uradno trdili, da so zemljišča najeli (in sedaj kupili), da bi uporabljali skladišča, ki stojijo na njih.
Poleg stečajnega upravitelja Veljka Jana je imel eno od ključnih vlog pri Jerebovem manevru tudi Jože Lavrih, nekdanji lastnik in direktor Protect GL. Lavrih je največji upnik podjetja, ki ima na zemljiščih vpisano hipoteko in bo moral soglašati z njihovo prodajo Jerebu.
Prav v času, ko je bil Veljko Jan v pogovorih s predstavniki podjetja Kompas Shop, je Lavrih odkupoval terjatve do lastnega podjetja v stečaju. Po naših informacijah je konec leta 2016 od banke Raiffeisen odkupil za več kot 800.000 evrov terjatev, zavarovanih s spornimi zemljišči. Poleg tega je državo prepričal, da mu proda svojo nezavarovano terjatev v višini 160.000 evrov. Zanjo je plačal 112.000 evrov.
Oba posla sta bila sicer sklenjena v času, ko je bilo že znano, da bo občina začela postopek razlastitve. Če bi bila uspešna, bi Protect GL ostal brez nepremičnin, s tem pa bi bila vrednost kupljenih terjatev bistveno manjša.
Nakupe terjatev je, kot kaže analiza, financiral z denarjem iz stečajne mase, saj je sredi leta 2016 kot upnik prejel okoli 600.000 evrov.
Ikea že prestavila odprtje
Ko je Ikea v začetku leta 2015 podpisala predpogodbo o nakupu zemljišča v ljubljanskem BTC, je eden od njenih vodilnih mož, Vladislav Lalić, napovedal, da bodo prvo trgovino v Sloveniji odprli leta 2018. Če se bodo "vse okoliščine idealno poklopile", pa morda že prej. To se do zdaj ni zgodilo.
Zapletlo se je že pri pripravi dokumentacije za začetek gradnje. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja je bila namreč izgradnja ceste, ki bi na jugu povezovala Kajuhovo in Ameriško ulico, s tem pa razbremenila prometne vpadnice do nakupovalnega središča BTC.
Toda ljubljanska občina, ki je obljubila cesto, je pri pripravi terena trčila ob oviro. Na mestu bodoče ceste sta dve stavbi, ki sta v lasti podjetja Protect GL v stečaju. Stečajni upravitelj Veljko Jan je takrat ponudbo občine za odkup zavrnil kot prenizko.
Občina se je zato odločila za razlastitev, ki da je v javnem interesu. S tem se je odprtje težko pričakovanega trgovskega centra Ikea zamaknilo najmanj v leto 2020. Predstavniki Ikee so vmes občini celo dali ultimat, naj reši zaplet, drugače bodo zaustavili investicijo.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
