Medtem ko osnovne in srednje šole ostajajo zaprte, so njihovi ravnatelji v teh dneh prejeli pismo, pod katerega so se podpisali minister za notranje zadeve Aleš Hojs, poslanka SDS Mojca Škrinjar in direktor Nova24TV Boris Tomašič. Njihove šole so povabili k udeležbi na tekmovanju iz znanja slovenske zgodovine. Namenjeno je učencem zaključnih dveh razredov osnovnih šol in dijakom. Kot je razvidno iz pisma, so organizatorji tekmovanja trije:
- združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki ga vodi Hojs,
- televizija Nova24, ki je v večinski lasti madžarskega kapitala, in
- pisarna evropskega poslanca SDS Milana Zvera.
Pri tem ne skrivajo, da je namen projekta indoktrinacija učencev in dijakov z verzijo zgodovine, ki jo v Sloveniji že nekaj let širi SDS. Kot so zapisali, je cilj tekmovanja z imenom Slovenija, moja država "okrepitev zavesti otrok o pomenu nastanka slovenske države evropskih vrednot in demokracije v Sloveniji". Posebej so poudarili, da lahko sodelujoči pri reševanju kviza uporabijo tudi gradivo Bele knjige Slovenske osamosvojitve, ki jo je leta 2013 uredil Janez Janša. Izdala jo je založba Nova obzorja, ki je v večinski lasti Madžarov, tretjinska lastnica pa je SDS. "Poznavanje tedanjega časa in delovanja posameznih strank daje v veliki meri odgovor na sedanje stanje v Sloveniji," je mogoče prebrati v reklami za 700 strani dolg zbornik, ki ga je bilo takrat mogoče kupiti po ceni 49 evrov.
Najboljši se bodo srečali z Milanom Zverom
Hojs, Škrinjarjeva in Tomašič sodelujočim obljubljajo tudi nagrade. Zmagovalec bo prejel 2.000 evrov, drugo- in tretjeuvrščeni pa 1.000 oziroma 500 evrov. Najboljših deset bo skupaj s predstavniki VSO in Nova24TV potovalo v Bruselj, kjer si bodo ogledali Evropski parlament in se srečali z Milanom Zverom.
Zakaj sta Hojs in SDS med tretjim valom epidemije začutila potrebo po organizaciji domoljubnega tekmovanja? Gre le za širjenje ideologije ali tudi za projekt, financiran z evropskim denarjem, od katerega bo imela korist Nova24TV? Kot so Hojs, Škrinjarjeva in Tomašič zapisali v pismu ravnateljem, "živimo v eni najlepših držav na svetu, Sloveniji". "Imamo dobre šole, ki se lahko ponašajo s tem, da so izobrazile in pripravile za življenje naše mlade. Del te priprave je tudi vzgoja za vrednote. Ena največjih vrednot je lastna država. (...) Zgodovina Slovencev sega daleč pred ponosno leto 1991, ko smo dobili lastno državo. Prav je, da poznamo vsa obdobja pogumnega naroda, ki je 'stal in obstal' skozi vse vihre, potujčevanja, grozo dveh svetovnih vojn in vojne za osamosvojitev," so poudarili.
Toda minister za notranje zadeve, poslanka SDS in direktor medija v madžarski lasti so k pismu ravnateljem posebej priložili tudi nagovor učencem in dijakom, ki bi se odločili za sodelovanje na tekmovanju. "S tem ne prispevate le k lastni izobrazbi, temveč utrjujete podobo domovino zase in svoje zanamce ter utrjujete vrednoto domoljubja, ki ohranja obstoj naroda," so poudarili Hojs, Tomašič in Škrinjarjeva, ki sicer vodi pedagoško sekcijo VSO. V prvi Janševi vladi je bila na čelu direktorata za vrtce in osnovne šole na ministrstvu za šolstvo, ki ga je takrat vodil Milan Zver, v drugi Janševi vladi pa je bila državna sekretarka pri takratnem ministru za izobraževanje Žigi Turku. V njeni uradni biografiji je mogoče prebrati, da je med osamosvojitveno vojno v svoji hiši hranila orožje in da "je njena posebna skrb tudi domoljubje pri mladih".
VSO bi v šole uvedel domoljubje po njegovi meri
Združenje VSO je tesno prepleteno s SDS. Člani njegovega predsedstva so med drugim premier Janez Janša, poslanec SDS Franc Breznik, nekdanji prvi železničarski sindikalist Slavko Kmetič, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, državni sekretar na Hojsovem ministrstvu Franc Kangler in nekdanji notranji minister v času osamosvojitve Igor Bavčar. Nadzorni odbor združenja VSO vodi Radovan Cerjak, odvetnik Nova24TV, ki ga je vladna koalicija v tem mandatu izbrala za člana nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (STA).
Združenje si že nekaj časa prizadeva, da bi vsebine, povezane z domoljubjem, prišle v šole, zlasti pri predmetih, kot so slovenščina, etika in domovinska ter državljanska vzgoja, zgodovina, geografija, sociologija in materinščina. "Priporočljivo je, da si dejavnosti, povezane z domoljubjem, sledijo skozi celo šolsko leto in da so vključene v letni delovni načrt šole. Lahko jih seveda po svoji presoji v svoje delo vključujejo tudi posamezni učitelji. V dejavnosti je treba vključevati vse učence in dijake, priporočljivo pa je vključevati tudi njihove starše," ocenjujejo v združenju VSO, ki je samo lani od ministrstva za obrambo prejelo 125.000 evrov sredstev.
Poseben poudarek bi dali obletnicam prelomnih dogodkov. Novembra in decembra bi se tako recimo učenci in dijaki podrobneje seznanjali z vlogo in pomenom Demosa in plebiscita. V tem času svetujejo šolskim knjižnicam nakupe "knjig o razvoju demokracije". Junija pa bi v ospredje stopila slovenska osamosvojitev. Po naših informacijah je sicer s tem projektom seznanjen tudi kabinet ministrice za šolstvo Simone Kustec, ki ji je SDS trdno stala ob strani ob nedavni interpelaciji.
